Ko\u017ea je na\u0161 najve\u010dji organ, pri odraslem \u010dloveku obsega pribli\u017eno 2 kvadratna metra in tehta pribli\u017eno 3,5 kg. Ima \u0161tevilne vitalne funkcije in brez nje bi na\u0161a notranjost dobesedno izhlapela.<\/p>\n
Ko\u017ea ima veliko funkcij in je povezana z vsemi deli na\u0161ega telesa. Deluje kot vodoodporen izolacijski \u0161\u010dit in omogo\u010da ohranjanje homeostaze tudi pri ekstremnih temperaturah, mo\u010dni son\u010dni svetlobi in vetru. Ko\u017ea ni del prirojenega imunskega sistema le kot fizi\u010dni \u0161\u010dit, ampak izlo\u010da tudi antibakterijske snovi, ki prepre\u010dujejo oku\u017ebe s patogeni. Prekrita je s koristnimi bakterijami, ki po\u010dnejo veliko neverjetnih stvari, med drugim proizvajajo tudi vitamin D. Ko\u017eo si lahko predstavljamo tudi kot del na\u0161ega \u017eiv\u010dnega sistema. Vsak kvadratni milimeter je poln \u017eiv\u010dnih celic, ki delujejo kot ogromen senzor za raznolike dra\u017eljaje iz okolja, ki jih po\u0161iljajo mo\u017eganom.<\/p>\n
Ko\u017ea je sestavljena iz treh plasti: povrhnjice, dermisa in podko\u017eja. Najbolj zunanja plast se imenuje povrhnjica. Sestavljena je predvsem iz celic, imenovanih keratinociti, saj vsebujejo veliko beljakovine keratin. Keratinociti tvorijo ve\u010d plasti, ki nenehno rastejo navzven. Zunanje celice odmirajo in se lu\u0161\u010dijo. Novo nastale celice potrebujejo pribli\u017eno pet tednov, da pridejo na povr\u0161je. Tudi ta najbolj zunanji sloj ko\u017ee opravlja imunske naloge. Vsebuje Langerhansove celice, ki opozarjajo imunski sistem na viruse, alergene in druge mo\u017ene gro\u017enje.<\/p>\n
Usnjica je srednja plast ko\u017ee, ki ji daje mo\u010d in elasti\u010dnost zaradi vlaken kolagena in elastina. Krvne \u017eile tukaj pomagajo uravnavati telesno temperaturo tako, da pove\u010dajo pretok krvi v ko\u017eo in s tem omogo\u010dijo odvajanje toplote. Nasprotno z omejevanjem pretoka prepre\u010dujejo izgubo toplote, kadar je hladno. Ta plast je zelo pretkana z \u017eivci in receptorji \u0161tevilnih \u017eiv\u010dnih vlaken sprejemajo ob\u010dutke kot so dotik, temperatura in bole\u010dina, ter jih prena\u0161ajo v mo\u017egane. V usnjici se nahajajo tudi lasni me\u0161i\u010dki in \u017eleze.<\/p>\n
Najbolj notranja plast ko\u017ee je podko\u017eje. Sestavljeno je ve\u010dinoma iz ma\u0161\u010dobnih celic in vezivnega tkiva. Tu je shranjena ve\u010dina telesne ma\u0161\u010dobe. Podko\u017eje deluje kot izolacija, ki \u0161\u010diti notranje organe in mi\u0161ice pred udarci in temperaturnimi spremembami.<\/p>\n
Druga zelo pomembna in pogosto spregledana funkcija ko\u017ee je njena vpojna sposobnost. Ve\u010d \u0161tudij je pokazalo, da lahko ko\u017ea absorbira razli\u010dne kemikalije, s katerimi pride v stik, in jih prena\u0161a v krvni obtok. Pravzaprav bi morali na vse snovi, ki se jih ko\u017ea dotika, gledati kot na u\u017eitne. Ko\u017ea povsod po telesu je zelo prepustna, vendar pa je ko\u017ea obraza nekajkrat bolj prepustna, pazduhe in genitalije pa imajo sposobnost 100-odstotne absorpcije. Neka \u0161tudija je preu\u010devala stopnjo absorpcije kemikalij v pitni vodi skozi ko\u017eo. Ko\u017ea je absorbirala povpre\u010dno 64 % vseh kontaminantov iz vode. Druge \u0161tudije so pokazale 100-odstotno absorpcijo sestavin di\u0161av skozi ko\u017eo. Iz tega izhaja, da je zelo pomembno previdno izbirati izdelke, ki jih nana\u0161amo na ko\u017eo.<\/p>\n
Endokanabinoidni sistem ko\u017ee<\/em><\/strong><\/p>\n Vemo, da ima endokanabinoidni sistem (ECS) klju\u010dno vlogo pri vzdr\u017eevanju homeostaze. V zadnjem \u010dasu veliko raziskav dokazuje njegovo klju\u010dno vlogo tudi pri ohranjanju homeostaze in pregradne funkcije ko\u017ee. Neravnote\u017eje ECS je vpleteno v razli\u010dne motnje delovanja ko\u017ee. V plasteh ko\u017ee so prisotni vsi elementi ECS. Med vsemi endokanabinoidi sta v ko\u017ei najbolje raziskana anandamid (N-arahidonoil etanolamid, AEA) in 2-arahidonoil glicerol (2-AG). Najdena sta bila v keratinocitih in fibroblastih. Tudi drugi manj poznani endokanabinoidi, kot so N-palmitoil etanolamid (PEA), N-alfa-linolenoil etanolamid (ALEA), N-linoleoil etanolamid (LEA), N-oleoil etanolamid (OEA), N-stearoil etanolamid (SEA), N-eikozapentaenoil etanolamid (EPEA) ter N-dokozaheksaenoil etanolamid (DHEA) so bili odkriti v ko\u017ei. Tudi encimi, ki sintetizirajo in razgrajujejo endokanabinode (DAGL, FAAH in MAGL), so prisotni v razli\u010dnih vrstah ko\u017enih celic.<\/p>\n Tudi kanabinoidna receptorja CB1 in CB2 najdemo v epidermalnih keratinocitih, ko\u017enih \u017eiv\u010dnih vlaknih, dermalnih celicah, melanocitih, ekrinih znojnih \u017elezah in lasnih me\u0161i\u010dkih. Tudi drugi receptorji kot so TRP in PPAR, so prav tako del \u0161ir\u0161ega ECS, endokanabinoidoma, in so klju\u010dnega pomena za zdravje ko\u017ee. Aktivacija teh receptorjev je vklju\u010dena v \u0161tevilne funkcije kot so tvorba in vzdr\u017eevanje ko\u017ene pregrade, celi\u010dna rast, diferenciacija celic, ter imunolo\u0161ke, nevrolo\u0161ke in vnetne procese.<\/p>\n Slika 1: Shematska predstavitev klju\u010dnih sestavnih delov ECS v razli\u010dnih v plasteh ko\u017ee<\/em> (<\/em>Baswan in dr., 2020)<\/em><\/p>\n Kaj lahko fitokanabinoidi naredijo za va\u0161o ko\u017eo?<\/em><\/strong><\/p>\n Pravilno delujo\u010d ECS je klju\u010dnega pomena za zdravje na\u0161ega telesa in duha, vklju\u010dno z na\u0161o ko\u017eo. Disregulacija ali disfunkcija ko\u017enega ECS je povezana s \u0161tevilnimi ko\u017enimi boleznimi kot so atopijski dermatitis, srbenje, akne, luskavica, rast\/izpadanje las, hiper\/hipopigmentacija in mnogimi drugimi. Zaradi pomembne regulativne vloge ECS v ko\u017ei, je smiseln nanos kanabinoidov, kar ima vpliv na ko\u017eo kot tudi \u0161ir\u0161e. Najbolj raziskana je uporaba CBD ali kanabidiola.<\/p>\n CBD te\u017eko prehaja skozi ko\u017eo, saj ima molekulsko maso 314,46 Da in visoko log P vrednost (lo\u010devanje lipidov\/voda) ~6,3. To precej\u0161njo oviro za transdermalno uporabo CBD-ja, se najbolje premaga z uporabo ustreznih nosilnih sistemov in penetratorjev (terpenov). Za u\u010dinkovite so se izkazali etosomalni nosilci in hidroalkoholni geli. Za pospe\u0161evanje prodiranja skozi ko\u017eo se lahko uporabijo \u0161tevilne snovi: sulfoksidi, pirolidoni, se\u010dnina, etanol, 2-propanol, kaprilni alkohol, propilenglikol, glicerol in mnoge drugi. Rastlinski terpeni (najve\u010d jih najdemo v eteri\u010dnih oljih) so u\u010dinkoviti pospe\u0161evalci perkutane absorpcije \u0161tevilnih snovi iz zgornjih v spodnje plasti ko\u017ee. Terpeni (tudi tisti, ki jih najdemo v konoplji) u\u010dinkovito izbolj\u0161ajo prehajanje tako hidrofilnih kot lipofilnih (kanabinoidi) snovi skozi ko\u017eo, zato jih je treba vklju\u010diti v kanabinoidna mazila oz. topikalne izdelke.<\/p>\n Ker je ko\u017ea izpostavljena \u0161tevilnim okoljskim dejavnikom\/stresorjem, je izpostavljena tudi nastajanju \u0161tevilnih reaktivnih kisikovih vrst (ROS) in posledi\u010dno \u0161tevilnim ko\u017enim boleznim in staranju ko\u017ee. Zdrava ko\u017ea ima \u0161tevilne obrambne mehanizme za nevtralizacijo ROS, ki povzro\u010dajo oksidativni stres in po\u0161kodbo celic. Dva glavna regulatorja celi\u010dnega antioksidativnega obrambnega sistema sta NRF2 in PPAR-\u03b3. Pokazalo se je, da CBD inducira izra\u017eanje encima hemeoksigenaze1 (HMOX1), ki ga povzro\u010da stres, ki je eden klju\u010dnih ciljnih genov NRF2 in ka\u017ee antioksidativne in protivnetne lastnosti. Pokazalo se je tudi, da CBD prodira v ko\u017ene celice in uravnove\u0161a odziv na oksidativni stres, ki je posledica UVB \u017earkov. CBD tudi pomaga za\u0161\u010dititi membrano ko\u017enih celic. CBD lahko aktivira tudi PPAR-\u03b3 z ustreznim zni\u017eanjem ravni NFkB. Tako encim HMOX1 kot receptor PPAR-\u03b3 imata mo\u010dno citoprotektivno vlogo s protivnetnimi, antioksidativnimi in antiapoptoti\u010dnimi lastnostmi. Protokoli zdravljenja, ki uravnavajo njihovo izra\u017eanje, bi lahko bili u\u010dinkoviti pri zdravljenju ko\u017enih bolezni, za katere so zna\u010dilna vnetja in keratinske motnje, kot je atopijski dermatitis.<\/p>\n Sposobnost celjenja ko\u017ee je vitalnega pomena in je lahko motena pri razli\u010dnih bolezenskih stanjih ko\u017ee. Po\u0161kodba tkiva obi\u010dajno spro\u017ei vnetni odziv, ki povzro\u010di otekanje, bole\u010dino, dra\u017eenje, preob\u010dutljivost perifernih tkiv in \u010de se ne odpravi, lahko povzro\u010di kroni\u010dne bole\u010dine in rane. Celjenje ran je zapleten proces, ki vklju\u010duje tri prekrivajo\u010de se faze \u2013 vnetje, proliferacijo in zorenje\/preoblikovanje tkiva. ECS vpliva na kompleksen proces celjenja ran. \u0160e posebej modulira proliferacijo in diferenciacijo povrhnjice ter ko\u017eno vnetje. Fitokanabinoidi delujejo pri celjenju ran preko mehanizmov kot so:<\/p>\n aktivacija receptorjev CB1 in\/ali CB2,<\/p>\n pove\u010danje protivnetnih dejavnikov,<\/p>\n posredna aktivacija receptorjev TRPV1 in epidermalnega rastnega faktorja ter<\/p>\n inhibicija encima FAAH.<\/p>\n \u0160tudij, ki se ukvarjajo predvsem s celjenjem ran in lokalno uporabo kanabinoidov, je malo. Ena \u0161tudija je prou\u010devala bolnike z bulozno epidermolizo (redko ko\u017eno motnjo, za katero so zna\u010dilni bole\u010dina in mehurji) in ugotovila, da so se pri bolnikih, ki so lokalno nana\u0161ali CBD, rane hitreje celile, nastajalo je manj mehurjev in ob\u010dutili so manj bole\u010dine. Raziskave so pokazale, da je pri lokalni uporabi izvle\u010dkov konoplje, standardiziranih na 5-odstoten CBD, pri\u0161lo do pove\u010danega izra\u017eanja 26 genov, vklju\u010denih v vnetne poti. Vklju\u010dno s kemokini, kot sta CXCL8 in CXCL10, interlevkini, kot sta IL-17C in IL-1B, in VEGF-A v \u010dlove\u0161kih keratinocitih in fibroblastnih celicah. V teh celicah je ekstrakt konoplje uravnaval izra\u017eanje genov vklju\u010denih v vnetje pri celjenju ran in preoblikovanju matriksa. Izoliran CBD ima nekaj u\u010dinkov na izra\u017eanje genov, vendar ne tako mo\u010dno kot standardizirani izvle\u010dki.<\/p>\n Atopijski dermatitis (AD) je ena najpogostej\u0161ih ko\u017enih bolezni. Zanj je zna\u010dilno kroni\u010dno vnetje ko\u017ee, ki ima lahko ve\u010d vzrokov, kot so okoljski spro\u017eilci, po\u0161kodovana funkcija ko\u017ene pregrade, neravnovesje mikrobioma, genetska nagnjenost in spremenjen imunski odziv. Pokazalo se je, da so fitokanabinoidi sposobni modulirati ve\u010d kot en osnovni mehanizem. Pokazalo se je tudi, da CBD ka\u017ee protivnetne in imunomodulatorne lastnosti ter lahko zni\u017ea vsebnost encima FAAH (razgrajuje anandamid) in tako zmanj\u0161a srbenje. Pri AD je zelo pomembno tudi neravnovesje ko\u017enega mikrobioma. Zlasti prekomerno razra\u0161\u010danje Staphylococcus aureus (S. aureus) in nastanek biofilmov lahko pomembno prispevata k slab\u0161emu poteku dermatitisa. Protimikrobna in antibiofilmska aktivnost kanabinoidov in terpenov, kot so mircen, \u03b1pinen, \u03b2-kariofilen, ka\u017eejo velik potencial pri obnovi ko\u017enega mikrobioma in prispevajo k zdravi ko\u017ei.<\/p>\n Akne so \u0161e ena pogosta ko\u017ena bolezen z incidenco pribli\u017eno 85 % v starosti med 12 in 24 let. Glavni dejavniki, ki povzro\u010dajo nastanek aken, so prekomerna proizvodnja sebuma, ne\u017eelena proliferacija sebocitov, prekomerna rast bakterij in vnetje. ECS prispeva k zdravi ko\u017ei na razli\u010dne na\u010dine, tudi pri lipogenezi. Pokazalo se je, da anandamid na primer spodbuja proizvodnjo lipidov v \u010dlove\u0161kih sebocitih pri nizkih koncentracijah, vendar inducira apoptozo pri vi\u0161jih ravneh. \u0160tevilne in vitro \u0161tudije ka\u017eejo na potencial CBD-ja kot nove terapevtske mo\u017enosti pri ljudeh z aknami, saj je vklju\u010den v procese povezane s proizvodnjo sebuma, proliferacijo sebocitov in vnetjem. CBD regulira delovanje \u017elez lojnic in skladno z odmerkom zmanj\u0161uje prekomerno sintezo lipidov. CBD u\u010dinkovito deluje tudi pri ko\u017ei s prekomerno proliferacijo sebocitov. CBD ni zmanj\u0161al za\u010detnega \u0161tevila celic, ampak je znatno zmanj\u0161al celotno proliferacijo sebocitov. Protivnetno delovanje CBD-ja je klju\u010dnega pomena tudi pri aknah in raziskave so pokazale, da je CBD sposoben prepre\u010diti mediatorje za akne, kot so TNF-\u03b1, IL-1B in IL6. Tako kot v primeru AD je tudi pri aknah neravnovesje v mikrobiomu ko\u017ee pomemben dejavnik. Bakterija Cutibacterium acnes (prej znana kot Propionibacterium) je zelo pogosto povezana z aknami. Njeno prekomerno razra\u0161\u010danje je povezano z resnostjo aken. Testi so dokazali u\u010dinkovite protimikrobne u\u010dinke celotnega rastlinskega izvle\u010dka konoplje proti bakteriji C. acnes. Celotni rastlinski izvle\u010dki vsebujejo poleg kanabinoidov tudi veliko terpenov, za katere je bilo dokazano, da imajo protimikrobne u\u010dinke proti C. acnes. Zaradi antilipogenih, antiproliferativnih, protivnetnih in protimikrobnih lastnosti fitokanabinoidov so odli\u010dni kandidati za zdravljenje aken.<\/p>\n Zaklju\u010dki<\/strong><\/em><\/p>\n Ko\u017ea je neverjeten organ. Je neprepustna, vodotesna in pro\u017ena pregrada med zunanjim svetom in na\u0161im notranjim biokemijskim ustrojem. Pomen ECS pri ohranjanju pravilnega delovanja ko\u017ee je izjemno pomemben. Homeostaza ko\u017ee se vzdr\u017euje s pravilno delujo\u010dim ECS in \u0161tevilna dermatolo\u0161ka neravnovesja so povezana z disfunkcionalnim ECS. Lokalna uporaba kanabinoidov obeta veliko pri razli\u010dnih ko\u017enih boleznih, kot so atopijski dermatitis, akne in celjenje ran, pa tudi pri simptomih, kot so otekline, bole\u010dina in srbenje. Kanabinoidi s svojo \u0161iroko paleto koristnih u\u010dinkov, ki segajo od antioksidativnih, protivnetnih, protimikrobnih, antilipogenih, antiproliferativnih, imunomodulatornih, nevroprotektivnih, so lahko zelo koristni za zdravje na\u0161e ko\u017ee in njeno sposobnost vzdr\u017eevanja zdrave pregradne funkcije. Kljub mnogo opravljenim raziskavam, je potrebno \u0161e veliko odkriti o kompleksnosti interakcij kanabinoidov s ko\u017eo in drugimi telesnimi sistemi. Kanabinoidi so zelo varne snovi in telo \u200b\u200bjih dobro prena\u0161a tako lokalno kot tudi peroralno. Pomembno prispevajo k temu, kako se po\u010dutimo in kako dobro se spopadamo s stresom, kar je \u0161e en pomemben vidik zdrave in \u200b\u200blepe ko\u017ee. Nenazadnje so kanabinoidi ene redkih molekul, ki delujejo proti staranju. Kanabinoidi namre\u010d upo\u010dasnijo encim telomerazo, ki kraj\u0161a telomere. To so kapice kromosomov, ki delujejo kot biolo\u0161ke ure. Z vsako delitvijo celice se del telomera izgubi, zato se s staranjem skraj\u0161a. Ko postanejo prekratki, se kromosomi ne morejo ve\u010d deliti in celica odmre, zato dol\u017eina telomerov dolo\u010da na\u0161o celi\u010dno-biolo\u0161ko starost. \u0160tevilni pristopi proti staranju, celo genske terapije, ciljajo na encim telomerazo, ki skraj\u0161uje telomere. Ker kanabinoidi upo\u010dasnjujejo ta encim, pomembno prispevajo k biolo\u0161ki starosti, ki se za\u010dne od znotraj in se na zunaj ka\u017ee v zdravi in \u200b\u200bsijo\u010di ko\u017ei.<\/p>\n Avtorica prispevka: doc. dr. Tanja Bagar<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Predstavljamo prispevek doc. dr. Tanja Bagar o vplivu kanabinoidov na zdravje ko\u017ee. Deli prispevka so morda te\u017eje razumljivi za laika, zato jih mirno presko\u010dite. Vseeno preberite prispevek do konca, kjer vas \u010daka presene\u010denje, \u010de si prizadevate za zdravo in dolgo \u017eivljenje. 5-7 minutno branje. Ko\u017ea in kanabinoidi Ko\u017ea je na\u0161 najve\u010dji organ, pri odraslem<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1863,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_mi_skip_tracking":false},"categories":[1],"tags":[],"acf":[],"yoast_head":"\n![\"\"](\"https:\/\/www.cannabinoid-clinic.com\/en\/wp-content\/uploads\/2022\/04\/Koza-in-ECS-600x417.png\")
<\/p>\n