{"id":2121,"date":"2022-12-04T17:05:40","date_gmt":"2022-12-04T17:05:40","guid":{"rendered":"https:\/\/www.cannabinoid-clinic.com\/en\/?p=2121"},"modified":"2022-12-12T18:22:26","modified_gmt":"2022-12-12T18:22:26","slug":"kemoumje-v-onkologiji-cas-je-za-kemosensitizacijo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.cannabinoid-clinic.com\/en\/kemoumje-v-onkologiji-cas-je-za-kemosensitizacijo\/","title":{"rendered":"Kemoumje v onkologiji: \u010das je za kemosensitizacijo!"},"content":{"rendered":"

Pristop k zdravljenju raka ima v preteklih 120 letih razburljivo zgodovino. Dokumentarni film Cancer \u2013 The Forbiden Cures<\/a>\u00a0predstavlja, kako si je kapital pridobil vpliv nad Ameri\u0161kim zdravni\u0161kim zdru\u017eenjem (American Medical Association – AMA<\/a>). To problematiko obravnava tudi knjiga Rockefeller Medicine Men: Medicine and Capitalism in America<\/a>.<\/p>\n

Na podlagi Flexnerjevega poro\u010dila<\/a> so med 1910 in 1935 zaprli ve\u010d kot pol Ameri\u0161kih zdravstvenih fakultet<\/em><\/strong>. Fakultete, ki so ostale, so pou\u010devale enak u\u010dni na\u010drt. Izgubil se je \u0161irok spekter medicinskih disciplin kot so terapija z elektromagnetnim poljem, fototerapija, eklekti\u010dna medicina, fiziomedikalizem, naturopatija in homeopatija.<\/p>\n

Po tej konsolidaciji so postali citostatiki (kemoterapevtiki) zdravilo prvega izbora in tako je \u0161e danes. V Ameriki je oblast pometla s posamezniki in in\u0161titucijami, ki so pri zdravljenju raka odstopali od predpisane doktrine<\/em><\/strong>, \u010deprav so nekateri izmed pristopov izkazovali odli\u010dne rezultate.<\/p>\n

Ve\u010dina strategij zdravljenja raka je pred sto in ve\u010d leti slonela na razli\u010dnih rastlinskih izvle\u010dkih. Tu je potrebno dodati, da so tudi mnogi citostatiki v osnovi naravnega izvora. Klju\u010dna razlika med naravnimi zdravili in sodobnimi farmacevtskimi zdravili je v tem, da so sodobna farmacevtsko izdelana zdravila praviloma izolirane molekule<\/em><\/strong>. Lahko so v osnovni naravne molekule in nato skozi razvoj zdravila kemijsko manipulirane s ciljem izbolj\u0161ati njihovo u\u010dinkovitost. Zdravila iz izoliranih molekul je veliko la\u017eje standardizirati in tako stro\u0161kovno u\u010dinkovito dose\u010di kakovost izdelave. Ne pa nujno tudi u\u010dinkovitosti<\/em>, kot bomo pojasnili.<\/p>\n

Z monopolizacijo izoliranih substanc oz. citostatikov in citotoksikov v onkologiji se je za\u010delo pozabljati znanstveno dejstvo, da zdravilne u\u010dinkovine praviloma najbolje delujejo v sozvo\u010dju s spremljevalnimi u\u010dinkovinami.<\/em><\/strong> V herbalizmu je to zagotovljeno, saj se zdravi z izvle\u010dki \u0161ir\u0161ega spektra, praviloma nikoli z izoliranimi u\u010dinkovinami. To seveda ne pomeni, da niso v skladu z znanstvenimi \u0161tudijami v\u010dasih ravno izolirane substance naju\u010dinkovitej\u0161e.<\/p>\n

Zahodna medicina je svojo doktrino osnovala na dokazovanju u\u010dinkovitosti z dvojno slepimi s placebom kontroliranimi \u0161tudijami<\/em>. Tako zasnovane \u0161tudije omogo\u010dajo preverjanje vpliva praviloma le ene spremenljivke v poizkusu. Zato so tak\u0161ne \u0161tudije neprimerne za preverjanje u\u010dinkovitosti naravnih zdravil, ki vsebujejo desetine in stotine razli\u010dnih u\u010dinkovin<\/em><\/strong>, ki delujejo v sozvo\u010dju. Tovrstno izhodi\u0161\u010de je zahodno medicino v osnovi definiralo, postavilo temelje njenemu razcvetu, a jo je hkrati na mnogih podro\u010djih tudi omejilo.<\/p>\n

Dolgo poznano znanstveno dejstvo je, da rastlinski izvle\u010dki \u0161irokega spektra dajejo najbolj\u0161e medicinske rezultate z najmanj stranskimi u\u010dinki. Zahodna medicina se je od herbalizma in njegovih prednosti distancirala in pri\u010dela razvijati znanje v okviru izoliranih izvle\u010dkov. Eno izmed podro\u010dij, kjer se akutno ka\u017eejo omejitve tak\u0161nega pristopa, so kompleksne metabolne bolezni, med katere sodi tudi rak.<\/strong><\/p>\n

Pri naravnih zdravilih sicer nikoli ne poznamo 100-odstotno njihove sestave, vendar je pri upo\u0161tevanju medicinskih standardov za naravna zdravila to manj pomembno, saj so ne\u017eeleni u\u010dinki ravno zaradi kompleksne sestave praviloma bistveno manj izraziti kot pri obi\u010dajnih izoliranih u\u010dinkovinah, ki se uporabljajo v zahodni medicini. Zelo ozek spekter molekul (kemoterapevtikov), ki je na razpolago onkologom, ima \u017eal dobro poznane izrazite ne\u017eelene u\u010dinke.<\/p>\n

Citostatiki so kot izolirane u\u010dinkovine zelo slabo selektivni, kar pomeni da poleg rakavim, mo\u010dno \u0161kodujejo tudi zdravim celicam. Pogosto je te\u017eko presoditi, ali ne\u017eeleni u\u010dinki pretehtajo koristi za pacienta<\/em><\/strong> in o tem lahko onkologi \u017eal presojajo, ko je \u0161koda za zdrave celice \u017ee narejena in s tem mo\u017enosti ozdravitve zmanj\u0161ane. V mnogo primerih so ne\u017eeleni u\u010dinki dovolj o\u010ditni, da je zdravljenje s citostatiki potrebno prekiniti. Klini\u010dno neenoten vpliv izoliranih u\u010dinkovin (citostatikov) mo\u010dno omejuje razpolo\u017eljive strategije zdravljenja raka in pove\u010duje tveganje neuspe\u0161nega zdravljenja.<\/p>\n

Dvom v u\u010dinkovitost kemoterapije na eni ter kanabinoidov in ostalih naravnih zdravil na drugi strani je utemeljen. Znanost re\u0161itev i\u0161\u010de v odgovoru na to, kako lahko citostatiki in naravne u\u010dinkovine skupaj dajo najbolj\u0161e rezultate pri zdravljenju raka<\/strong>.<\/em><\/p>\n

Znanost \u017ee skoraj dve desetletji razvija strategije, kako citostatikom vrniti, kar jim je bilo \u017ee v samih za\u010detkih \u00bbvzeto\u00ab – to je \u0161ir\u0161i spekter u\u010dinkovin, ki bi zmanj\u0161ale njihove ne\u017eelene u\u010dinke in seveda pove\u010dale njihovo u\u010dinkovitost. Te strategije se imenujejo kemosensitizacija. Opredelimo jih kot proces, kjer umetna ali naravna netoksi\u010dna u\u010dinkovina pove\u010da ob\u010dutljivost rakave celice na delovanje citostatika, pri \u010demer ta u\u010dinkovina ne izkazuje toksi\u010dnosti na zdrave celice<\/em><\/strong>. Na podoben na\u010din lahko definiramo radiosensitizacijo \u2013 gre za izbolj\u0161evanje u\u010dinkovitosti obsevanj in za\u0161\u010dite zdravih celic pred ne\u017eelenimi u\u010dinki obsevanja. Pogosto so iste molekule u\u010dinkovite tako pri radiosensitizaciji kot pri kemosensitizaciji.<\/p>\n

V tem znanstvenem \u010dlanku<\/a> je predstavljenih nekaj najpogosteje uporabljanih kemosensitizatorjev v klini\u010dni praksi. Glede na njihovo molekulsko sestavo gre najpogosteje za fenolne derivative, flavonoide, alkaloide, karotenoide, terpenoide, kvinone, saponine in steroide.<\/p>\n

Razli\u010dne podporne u\u010dinkovine (sinteti\u010dne ali naravne) lahko izvajajo slede\u010de funkcije v okviru konvencionalnega zdravljenja raka:<\/p>\n