Bio BRAIN FRIEND – nevroprotektivna formulacija Cannabinoid Clinic
38,90 €
BRAIN FRIEND – formulacija za zaščito živčevja, 600 mg kanabinoidov in 200 mg terpenov
Na zalogi
Opis
Uporabnost kanabinoidov in terpenov za zdravje živčnega sistema in možganov
V živčnem sistemu lahko najdemo vse elemente endokanabinoidnega sistema. Prvi kanabinoidi so bili izolirani prav iz možganov, pa tudi CB1-receptorji so bili prvič identificirani prav v centralnem živčnem sistemu. Ker je bilo že iz prvih odkritij jasno, da ima ECS pomembno vlogo pri delovanju živčnega sistema, je bil velik del raziskav usmerjen prav v to povezavo. Kanabinoidi so retrogradne signalne molekule, ki uravnavajo pošiljanje signalov po živčevju. ECS je udeležen tudi pri nastanku sinaps in pri nevrogenezi (nastajanju novih živčnih celic) in uravnava veliko nevronskih funkcij, kot so kognicija, nadzor gibanja, prehranjevanje, vedenje, čustva in bolečina.
Znano je, da je disfunkcija ECS eden ključnih dejavnikov pri mnogih nevroloških in nevropsihiatričnih obolenjih, tudi depresiji in anksioznosti. Zato se ECS kaže kot dobra terapevtska tarča. Terapevtski potenciali konoplje so že dodobra raziskani, posebej pri nevrodegenerativnih boleznih. To so kronične in progresivne bolezni, za katere je značilna postopna izguba nevronov na določenih delih v centralnem živčnem sistemu. Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, multipla skleroza (MS) in cerebralna ishemija imajo največjo globalno incidenco. Vzroki in simptomi teh bolezni so različni, vendar imajo nekatere skupne elemente, kot so vnetje živčevja, oksidativni stres, ekscitotoksičnost, napake v zvijanju proteinov in motnje v delovanju mitohondrijev. Trenutno za te bolezni ni učinkovitega zdravljenja, obstoječe terapije se osredotočajo na zdravljenje simptomov in upočasnitev napredovanja. Če ob tem pogledamo na vlogo ECS-ja v živčnem sistemu, obstajajo dobri obeti, da bodo imeli ugoden vpliv na potek in simptome nevrodegenerativnih bolezni prav kanabinoidi. To podpirajo tudi predklinične raziskave s kanabinoidi, ki so pokazale zmanjšanje vnetja v živčevju in zaščito le-tega.
- Kanabidiol ali CBD
Učinek CBD-ja na živčevje je zelo dobro proučen. Pozitivni učinki so se pokazali v različnih raziskovalnih modelih in tudi v klinični praksi. CBD zaščiti delovanje živčnega sistema v stresnih razmerah in prepreči nevrotoksičnost, ki je poznana ob kroničnem stresu. Dobro deluje pri epilepsiji, posebej pri trdovratnih oblikah epilepsije. Antikonvulzivni učinek CBD-ja je nedvoumno dokazan, vendar pa vsi mehanizmi njegovega delovanja še niso pojasnjeni, kljub mnogim raziskavam, pri katerih so uporabljali različne modele in študijske pogoje. Del učinka je zagotovo posledica vezave CBD-ja na kanabinoidne receptorje, vendar obstajajo tudi učinki, ki so receptorsko neodvisni. Dokazana sta tudi učinek CBD-ja na signalizacijo s kalcijem, ki je pri epilepsiji pomembna, ter učinek na zaščitno delovanje CBD-ja na nevronske mitohondrije, elektrarne v živčevju.
CBD je bil dobro raziskan v različnih eksperimentalnih modelih Alzheimerjeve bolezni, kjer so dokazali veliko različnih in pomembnih učinkov. CBD zavira tvorbo amiloidnih plakov, zmanjšuje proizvodnjo prostih radikalov in lipidno peroksidacijo (oksidacijo maščob). Ima izrazite protivnetne in antioksidativne učinke in lahko omili nastajanje beta-amiloidnih plakov. CBD vpliva na delovanje glialnih celic in izražanje citokinov, kar zmanjšuje vnetne odzive.
Pri Parkinsonovi bolezni CBD učinkovito zaščiti dopaminergične nevrone pred odmiranjem in upočasni razgradnjo dopamina in aktivira encim za njegovo proizvodnjo.
Tudi pri multipli sklerozi ima CBD svoje mesto, saj njegovo protivnetno, antioksidativno, antiemetično in neutorotektivno delovanje pozitivno vpliva na simptome multiple skleroze kot so utrujenost, bolečina, spastičnost in gibljivost.
- Kanabidiolna kislina ali CBDA
CBDA deluje kot COX-2 inhibitor. To so receptorji, ki se nahajajo med drugim tudi v centralnem živčnem sistemu in so odgovorni za vnetne procese. Z blokado teh receptorjev se znižuje vnetje, to je tudi mehanizem delovanja večih nesteroidnih protivnetnih zdravil kot sta denimo ibuprofen in aspirin. Raziskave kažejo, da CBDA še bolj učinkovito od omenjenih dveh zdravil, inhibira COX-2 in deluje protivnetno na celotno živčevje. Pri varovanju živčnega sistema in možganov je pomemba lastnost CBDA tudi antioksidativnost. Dokazano je, da CBDA zelo učinkovito lovi proste radikale v fizioloških pogojih in jih nevtralizira, kar omogoča vzdraženim živčnim celicam boljše delovanje.
- Kanabigerol ali CBG
CBG ima pomembne učinke na živčni sistem, veže se na več receptorskih tipov, oba kanabinoidna receptorja, je antagonist TRPV8 in agonist TRPV1, TRPV2, TRPA1, TRPV3, TRPV4, ter α2-adrenoceptorjev. CBG je močan antagonist TRPM8 receptorja. Pomembno za živčni sistem je tudi, da je antagonist serotoninskega receptorja 5-HT1A in inhibitor ponovnega privzema gama aminobutirične kisline (GABA). Prav tako je močan inhibitor prevzema anandamida in inhibitor pomembnega encima lipooksigenaze. Učinki CBG, ki so bili dokazani na živčni sistem, so protivnetni, antioksidantni in antiapoptotični. Posebej učinkovita je kombinacija CBD in CBG, ki se je v raziskavah in klinični praksi pokazala za izjemno učinkovito pri zniževanju vnetja v živčevju, nevropatskih bolečinah in mnogih boleznih živčnega sistema, ki imajo komponento vnetja. Prav tako ta kombinacija deluje nevroprotektivno in ščiti delovanje živčnega sistema pri večjih obremenitvah, bodisi okoljskimi toksini, stresom, večnimi psihološkimi ali fizičnimi napori.
- Eterično olje limete
Eterično olje limete vsebuje različne terpene, ketone in aldehide. Med temi sta pomembna beta pinen in limonen. Prvi vpliva na monoaminergični sistem v možganih in uravnoveša izločanje nevtoransmiterjev. Limonen pa med drugim tudi vzpodbudi nastajanje glutationa, ki je antioksidant, ki nastaja v našem telesu. Uravnava imunski odgovor in pospešuje celjenje tkiv. Glutation pomaga tudi pri regeneraciji možganske krvne bariere in deluje kot nekakšni naravni kelator, ki veže nase toksine in jih izloči. EO limete aktivira parasimpatični živčni sistem in uravna aktivnost vagusnega živca.
- Eterično olje nageljnovih žbic
Eterično olje nageljnovih žbic vsebuje različne terpene in še bolj pomembne fenolne kisline in flavonoide. EO nageljnovih žbic znižuje občutek stresa in zniža visok krvni pritisk povezan s stresom. Pozitivno deluje na aktivacijo vagusnega živca in aktivira parasimpatično živčevje. V našem živčnem sistemu sproži sproščanje acetilholina, ki je glavni živčni prenašalec osrednjega živčnega sistema in parasimpatičnega živčnega sistema. Fenolne kisline opravijo pomembno antioksidativno vlogo in ohranjajo redoks potencial nevronov. Flavonoidi iz EO nageljnovih žbic pa znižujejo vnetje v možganih, saj signifikantno znižajo izločanje pro-inflamatornih citokinov.
- Eterično olje frankincense
Eterično olje frankincense vsebuje seskviterpene, ki prehajajo čez možgansko krvno bariero in povečujejo ravni kisika v možganskih regijah okrog epifize in hipofize, ki sta kot nekakšna komandna centra za naš živčni in hormonski sistem.
Avtorica teksta: doc. dr. Tanja Bagar
Več si preberite na sosednjem zavihku Znanost o živčevju.
Dodatne informacije
Opcije | 10ml, 30ml |
---|
ZNANOST O ŽIVČEVJU
Pomen kanabinoidov in terpenov za živčni sistem
Živčni sistem je eden bolj zapletenih delov naše anatomije in fiziologije, koordinira delovanje našega telesa, tako da pošilja signale do različnih delov telesa in od njih. Živčni sistem nam pomaga zaznavati okolico in sodeluje z drugimi telesnimi sistemi, da se lahko na te dražljaje odzovemo. Živčno tkivo je evolucijsko dobro ohranjeno, predvideva se, da je nastalo že pred 550 do 600 milijoni let. Pri vretenčarjih ga sestavljata dva glavna dela: centralni živčni sistem (CŽS) in periferni živčni sistem (PŽS). Zelo poenostavljeno so možgani in hrbtenjača CŽS, PŽS pa vse ostalo. Osnovna enota živčnega sistema je nevron – živčna celica, ki jih je v telesu 100 milijonov, od tega 86 milijonov v možganih. Poleg nevronov so v CŽS-ju in PŽS-ju prisotne še glialne celice, ki podpirajo delovanje in aktivnost nevronov. Danes vemo, da glialne celice nimajo samo podporne funkcije, temveč opravljajo tudi veliko drugih nalog, izraz »glia« dobesedno pomeni lepilo. Nevroni imajo somo oz. telo nevrona z jedrom in citoplazmo ter dendrite – izrastke, ki nevronom dajejo značilno obliko. Vlakno, ki povezuje nevron z njegovim ciljem, se imenuje akson. To so dolgi izrastki iz živčne celice, po katerih se prevaja akcijski potencial od telesa nevrona proti periferiji celice. Aksoni so obdani z mielinom, ki je bogat z lipidi. Informacije prehajajo z enega nevrona na drugega preko sinapse. To je majhna reža, skozi katero se električni ali kemični signal posreduje do naslednjega nevrona.
Znano je dejstvo, da je disfunkcija ECS eden od ključnih dejavnikov pri mnogih nevroloških in nevropsihiatričnih obolenjih, tudi depresiji in anksioznosti, zato se ECS kaže kot dobra terapevtska tarča. Terapevtski potenciali konoplje so že dodobra raziskani, posebej pri nevrodegenerativnih boleznih. To so kronične in progresivne bolezni, za katere je značilna postopna izguba nevronov na določenih delih v centralnem živčnem sistemu. Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, multipla skleroza (MS) in cerebralna ishemija imajo največjo globalno incidenco. Vzroki in simptomi teh bolezni so različni, vendar imajo nekatere skupne elemente, kot so vnetje živčevja, oksidativni stres, ekscitotoksičnost, napake v zvijanju proteinov in motnje v delovanju mitohondrijev. Trenutno za te bolezni ni učinkovitega zdravljenja, obstoječe terapije se osredotočajo na zdravljenje simptomov in upočasnitev napredovanja. Če ob tem pogledamo na vlogo ECS-ja v živčnem sistemu, obstajajo dobri obeti, da bodo imeli ugoden vpliv na potek in simptome nevrodegenerativnih bolezni prav kanabinoidi. To podpirajo tudi predklinične raziskave s kanabinoidi, ki so pokazale zmanjšanje vnetja v živčevju in zaščito le-tega.
Avtorica teksta: doc. dr. Tanja Bagar
PRIPOROČENA UPORABA
Na splošno je oralna absorpcija kanabinoidov zelo nizka. Le približno 3-10% zaužitih kanabinoidov doseže kri. Na absorpcijo CBD pomembno vplivata dva dejavnika: različna presnova pri vsakem posamezniku in absorpcijski potencial CBD-olja (najvišjega ima CBD olje polnega spektra z zadostno količino CBDa, najnižjega pa izolirani CBD).
Vsak posameznik mora sam najti ustrezen peroralni odmerek kanabinoidne formulacije. Priporočamo, da začnete s samo 2-3 mg (1-2 kapljicami) in povečujete dnevni odmerek za kapljico ali dve. Bolniki s hudimi težavami potrebujejo odmerke do 100 mg dnevno. Običajni dnevni odmerek je med 15-30 mg. Kanabinoidno formulacijo nakapate pod jezik in ga tam zadržite minuto, lahko tudi dlje. Del CBD-ja se bo absorbiral skozi kapilare pod jezikom in njegov učinek se zazna že po približno 15 minutah. Nato CBD kapljice pogoltnete. Po zaužitju traja približno eno uro in pol, da doseže CBD svojo najvišjo raven v krvi. Učinek CBD-ja počasi izzveni v 4-8 urah po zaužitju.
Absorpcijo kanabinoidov lahko občutno izboljšamo, če jih zaužijemo po obroku, zlasti takšnem, ki je bogat z maščobami.
Pomembno: kanabinoidi inhibirajo (upočasnijo) delovanje jetrne encimske skupine CYP450, ki presnavlja številna zdravila. Na splošno to povzroči višjo raven teh zdravil v krvi. To morate upoštevati in se pogovoriti s svojim zdravnikom, da bo prilagodil (verjetno znižal) odmerek zdravila. Pri količinah do 30 mg kanabinoidov (cca 15 kapljic) do resnejše interakcije z večino zdravil še ne prihaja.
Uporabniška izkušnja
Mimogrede – kapljice Brain Frend so zakon ???? Kapljice jemljem slabih 14 dni, 3-4 kapljice zvečer. Spim kot top, v vsakdanjiku je občutno manj »pozabljivosti« in napak, pa tudi stresni dogodki me ne vržejo več tako hitro iz tira.
Sem pa včeraj prišla na idejo, da bi po 1 kapljico dodajala tudi psički v hrano. Prepričana sem, da bi ji koristile. Ja, preizkusim in javim!
N.L.