Bio WELLNESS – 5% CBD+CBDA kapljice z izboljšano absorpcijo Cannabinoid Clinic
38,90 €
WELLNESS – preventivna formulacija by ICANNA, 600 mg kanabinoidov, 200 mg terpenov
Na zalogi
Opis
Uporabnost kanabinoidov pri izboljševanju kakovosti življenja
Endokanabinoidni sistem (ECS) je prisoten v skoraj vseh tkivih in celicah telesa. Njegovo dobro funkcioniranje je pogoj za homeostazo (ravnovesje) vseh metabolnih procesov v telesu. Sodobni način življenja izčrpava ECS s strupi, ki jih vdihujemo, vnašamo s hrano ali vodo, s stresom, virusi in vsem, kar ruši ravnovesje organizma. Zato se ECS izčrpava, saj se veliko prepogosto vklaplja, da ohranja ravnovesje v telesu. Znanost potrjuje, da je potrebno ECS obnavljati in vzdrževati. Verjetno bi morala večina po 40. letu starosti jemati kanabinoide, da bi vzdrževala dolgoročno zdravje.
- Kanabidiol ali CBD
Raziskave so pokazale, da je CBD učinkovit sistemsko kot protivnetna molekula. V vseh tkivih telesa zmanjšuje vnetje in modulira imunski odgovor tako, da je v telesu manj vnetnih citokinov. Tudi če ga nanesemo lokalno na mesto vnetih sklepov, se pokaže njegovo protivnetno delovanje. CBD v obliki gela se je dobro absorbiral in zmanjšal vnetje, oteklino, preobčutljivost sklepov in bolečino. Oralno jemanje CBD-ja zelo učinkovito zaustavi napredovanje artritisa in ščiti sklepe pred nadaljnjimi poškodbami. Ugotovili so tudi, da je bil CBD posebej učinkovit, ko se je uporabljal že v zgodnjih fazah artroze (obrabe sklepov), saj je preprečil poškodbe živcev in bolečine, ki so običajno povezane s to boleznijo. Tudi poskusi na živalih so potrdili, da ima CBD pomembno preventivno vlogo pri artrozi. Ko so podganam v laboratoriju kot preventivni ukrep dajali CBD in jim potem povzročili artrozo, ni prišlo do pojava vnetij in bolečin ali pa so bila ta le minimalna.
- Kanabidiolna kislina ali CBDA
CBDA ima širok spekter učinkov, ki so pomembni pri zdravju in gibljivosti sklepov ter imunskem odgovoru. Dokazano zmanjšuje oteklino in ima močan protivnetni učinek. CBDA je pomemben pri kroničnih vnetjih, ki jih ponavadi spremljajo tudi kronične bolečine in hiperalgezija, oz. preobčutljivosti za bolečinske dražljaje. CBDA še ni tako dobro proučena z vidika vseh učinkov in mehanizmov delovanja, vendar pa so klinična praksa in tudi izkušnje pacientov pokazale, da je pri stanjih, ki so povezani z vnetnimi procesi in neustreznim imunskih odgovorom (alergije, avtoimuna obolenja ali šibak imunski odgovor) CBDA ključnega pomena.
3. Kurkuma
Kurkuma vsebuje učinkovino kurkumin, ki je že iz tradicionalnih vzhodnih medicin znana kot močna protivnetna učinkovina. Opravljena je bila študija na prostovoljcih z osteoartritisom v kolenu in po enem mesecu jemanja kurkumina je 94% udeležencev poročalo o več kot 50% odstotnem izboljšanju stanja v kolenu. Kurkuma se že dolgo uporablja v prehrani in se smatra kot zelo varna, spada med GRAS (Generally Recognized as Safe). Učinkovitost kurkumina se je pokazala že pri osteoartritisu, diabetesu tipa 2, dislipidemiji, ker s svojim protivnetnim in antioksidativnim delovanjem uravna imunski odgovor in zajezi vnetne procese.
4. Eterično olje črnega popra
Eterično olje črnega popra vsebuje učinkovino imenovano piperin. Ta učinkovina ima več dobro proučenih učinkov na telo. V različnih raziskvalnih modelih vnetnih bolezni se je pokazalo, da zmanjšuje bolečino, zmanjša oteklino, izboljša prekrvavitev. V živalskih modelih artitisa se je nedvomno pokazal kot potentna protivnetna, protibolečinska in anti-artitična molekula. Poleg tega je piperin znan kor bioenhancer – substanca, ki izboljša biodostopnost/absorpcijo širokega spektra molekul, med njimi tudi CBD-ja in kurkumina.
Povzeto po originalnem tekstu doc. dr. Tanje Bagar.
Dodatne informacije
| Opcije | 10ml, 30ml |
|---|
ZNANOST O IMUNSKEM SISTEMU
Pomen kanabinoidov in terpenov za imunski sistem
Imunski sistem si lahko predstavljamo kot mrežo številnih organov, tkiv in celic. Začne se v kostnem mozgu, prožnem tkivu znotraj kosti, kjer nastajajo matične hematopoetske celice. Iz teh nezrelih matičnih celic zorijo vse imunske celice. Poleg kostnega mozga je primarni imunski organ še timus (priželjc), kjer zorijo limfociti T. Sekundarni imunski organi pa so vranica, limfni sistem in bezgavke, žrelnica, nebnici, koža in jetra. Tu se imunske celice srečujejo s patogeni in se borijo proti njim. V imunski odziv je vključeno celotno telo. Poleg organov imunskega sistema ima telo veliko celic s specifičnimi imunskimi vlogami.
Vsi se rodimo s prirojeno imunostjo, ki nudi splošno in nespecifično zaščito. Vključuje kožo in sluznice, ki so prva obrambna linija pri preprečevanju vstopa patogenov v telo. Prednost prirojenega imunskega odgovora je v tem, da se odzove zelo hitro in v polnem razmahu, ne glede na to, ali se z določenim mikrobom srečamo prvič, ali smo se že mnogokrat. Prirojeni imunski odgovor vključuje vnetni odziv, proizvodnjo citokinov, aktivacijo določenih imunskih celic kot so fagociti, bazofilci, mastociti in eozinofilci.
Poleg prirojenega poznamo še specifični imunski odgovor (denimo tvorba protiteles), ki traja od nekaj dni do celo nekaj tednov (odvisno od patogena). Ta imunost se razvija skozi vse življenje. Temelji na limfocitih in se razvije, ko smo izpostavljeni mikrobom ali pa cepljeni. Poznamo pasivno in aktivno imunost. Pasivna imunost pomeni, da si jo na nek način »izposodimo« od drugod, in deluje le kratek čas. Na primer, protitelesa v materinem mleku nudijo dojenčku začasno imunost na bolezni, ki jih je mati že prebolela, kar pomaga zaščititi otroka pred okužbo v zgodnjih letih otroštva. Aktivna imunost pa se razvije, kadar smo sami neposredno izpostavljeni patogenom ali njihovim antigenom. To je dolgoročna imunost in se pridobi z aktivacijo limfocitov B in T, sodelujejo pa tudi citokini. Med pridobljenim imunskim odgovorom se oblikujejo posebne spominske celice, ki si zapomnijo specifični patogen, in če smo mu ponovno izpostavljeni, imunski sistem reagira veliko hitreje.
Vsak imunski sistem je drugačen. Zdi se, da nekateri ljudje nikoli ne zbolevajo, drugi pa so bolni kar naprej. Načeloma imajo odrasli ljudje bolj razvit in uspešnejši imunski sistem, ker so v življenju prišli v stik z več mikrobi. A to ni pravilo, saj na imunski odziv vpliva veliko dejavnikov in za učinkovit imunski odgovor se morajo odviti številni procesi ob pravem času in na pravem mestu.
Vse več raziskav kaže, da je vnetje del večine kroničnih bolezni, tudi malignih. Porušen oz. neustrezen imunski odgovor je del patološkega procesa mnogih vnetnih in avtoimunih bolezni. Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimuna sistemska bolezen. Je najpogostejša izmed revmatskih vnetnih bolezni. Lahko se pojavi v vsaki starosti, pogosteje zbolevajo ženske. Prevalenca bolezni je 1% in se veča s starostjo, po 55. letu se približuje 2-5%.
Avtorica teksta: doc. dr. Tanja Bagar
