Prim. Dušan Nolimal, dr. med.

Zdravilne lastnosti konoplje in njenih sestavin, posebno kanabinoidov, so že desetletja predmet številnih raziskav in burnih razprav. Najmanj sporen je izvleček iz rastline konoplje, znan kot CBD (kanabidiol), ker ima malo, če sploh kaj opojnih lastnosti.

Sama konoplja vsebuje več kot sto drugih aktivnih sestavin. Bolj sporna je uporaba psihoaktivnega THC (tetrahidrokanabinol), učinkovine, zaradi katere se pojavi »zadetost«, ki jo povezujemo z uživanjem konoplje v reakreativne namene.

Medicinska konoplja

Zanimivo, da je farmacija najprej razvila zdravila na osnovi sinteznega THC za blaženje slabosti pri bolnikih z rakom, ki se zdravijo s kemoterapijo, ter spodbujanje apetita pri bolnikih s sindromom izčrpavanja zaradi aidsa. Ponekod so odobrili kanabinoidna zdravila, ki združujejo THC s CBD, za lajšanje spastičnosti in kronične bolečine, ki lahko spremlja multiplo sklerozo, ter zdravila s CBD za hude epilepsije pri otrocih.

Vendar se zaradi povezav z zakonodajo o prepovedanih drogah zatakne pri razvoju in zagotavljanju dostopnosti same rastline in zdravilnih izdelkov iz nje. Odločevalske institucije na splošno menijo, da so prečiščeni (enomolekularni izolati) kanabinoidi, pridobljeni iz tistih v konoplji, terapevtsko obetavnejši kot uporaba cele rastline ali njenih surovih izvlečkov.

Nasprotno pa so izkušnje bolnikov, opazovalne klinične raziskave in metaanalize na velikem številu uporabnikov dokazale, da je celotna rastlina konoplje ali bogata kombinacija njenih izvlečkov lahko bolj učinkovita in ima manj neželenih učinkov.

Dodatna skrb v zvezi z medicinsko konopljo je, da je malo znanega o dolgoročnem vplivu njene uporabe pri ljudeh z zdravstveno in/ali starostno ranljivostjo. Sorte konoplje s THC pogosto niso primerne za mladostnike, nosečnice in ljudi z duševnimi motnjami. Ne glede na to so pripravki iz konoplje že dolgo priljubljeni med onkološkimi bolniki.

Dopolnilno zdravljenje

V onkologiji lahko medicinska konoplja lajša simptome rakave bolezni in neželenih učinkov terapije. Lahko tudi zdravi osnovno bolezen pri nekaterih vrstah raka, vendar so potrebne še številne klinične raziskave, da bi to z zanesljivostjo dokazali. Zato se za zdravljenje raka še ne uporablja in tudi ne more nadomestiti standardnega kombiniranega zdravljenja (kirurgija, sistemska terapija, obsevanje).

Vendar so bolniki in zdravilci prehiteli stroko. Na inštitutu ICANNA izvajamo ankete o uporabi konoplje v zdravstvene namene, ki so pokazale, da je zelo razširjena tako med splošno populacijo kot med onkološkimi bolniki. Med prebivalstvom ni zadržkov za njeno uporabo v medicini, saj jo podpira več kot 80 odstotkov ljudi.

Uporablja jo 29 odstotkov onkoloških bolnikov, dodatnih 18 odstotkov bi jo, če bi jim bila dostopna. Nikomur ni konopljinih pripravkov predpisal zdravnik, nihče ni uporabljal uradnih farmacevtskih pripravkov, temveč CBD ali ilegalne konopljine pripravke. Le 47  odstotkov uporabnikov je o tem govorilo s svojim zdravnikom.

Zdravljenje brez zdravniškega nadzora in z izdelki s črnega trga skriva več nevarnosti. Med drugim je mogoče nepravilno odmerjanje, ki vodi do zastrupitev ali prenehanja dokazano delujoče klasične terapije.

Odkrit pogovor z zdravnikom

Mnogi bolniki se znajdejo v položaju, ko želijo več izvedeti o medicinski konoplji, vendar jim je nerodno o tem govoriti s svojim zdravnikom. Tako je delno zato, ker je bila medicinska skupnost kot celota dolgo preveč zaničljiva do tega vprašanja. Zdravniki zdaj poskušajo dohiteti in prehiteti »znanje« svojih bolnikov na tem področju.

Mnogi bolniki že uporab­ljajo medicinsko konopljo, vendar ne vedo, kako naj o tem obvestijo zdravnike, ker se bojijo njihovega odziva. Vendar bi bil pogovor z lečečim zdravnikom, še preden bolnik poseže po konoplji in kanabinoidih, zelo priporočljiv, predvsem o praktičnih vidikih, kot so mogoče koristi zdravljenja ter morebitna znana in neznana tveganja in/ali neželeni učinki; razpoložljivost vseh konvencionalnih in alternativnih zdravljenj; odmerjanje različnih izdelkov in podobno.

Nasvet za paciente je, da so popolnoma odkriti in pošteni do svojih zdravnikov in da imajo do njih visoka pričakovanja. Povejte jim, da menite, da je to del vaše oskrbe in da pričakujete, da bodo o tem poučeni in vas bodo lahko vsaj usmerili na vire informacij, ki jih potrebujete.

Zdravniki bi se morali zavedati, ne glede na to, ali so sami zagovorniki medicinske marihuane, nevtralni ali proti njej, da jo pacienti sprejemajo, in čeprav nimamo strogih študij in »zlatih standardnih« dokazov o koristih in tveganjih njene uporabe, se moramo o njej poučiti, biti odprti in predvsem neobsojajoči.

V nasprotnem primeru bodo bolniki poiskali druge, manj zanesljive vire informacij; še na­prej jo bodo uporabljali, le povedali nam ne bodo in toliko manj bo zaupanja v odnosu med zdravnikom in bolnikom. Velikokrat slišimo pritožbe drugih zdravnikov, da ni ustreznih dokazov za priporočanje medicinske konoplje, a še manj je znanstvenih dokazov za tiščanje glave v pesek.

V primerih, ko se lahko odkrito pogovarjajo tudi o dopolnilnem zdravljenju raka, pacienti čutijo, da je zdravnik sočuten in da razume njihovo stanje ter ga lahko tudi bolje oceni. Empatičen odnos zdravnikov in dobra komunikacija z bolniki sta seveda pomembna, ko gre za uspeh katere koli terapije.

Empatija zmanjšuje strah in bolečino

Rak je zelo raznovrstna bolezen. Lotevamo se ga z različnimi pristopi in medicinska konoplja je lahko del terapije, ne edina terapija. Vendar se konoplja v zdravstvene namene v Sloveniji večinoma uporablja zunaj urad­ne medicine, brez zdravniškega nadzora, s pomočjo zdravilcev ali samooskrbno in z ilegalnimi pripravki.

Zdravniki opažamo, da nam pri vsakodnevnem delu večkrat zmanjka časa za pogovor z bolniki, in menimo, da so potrebne nadaljnje študije za rutinsko klinično uporabo konoplje.

Empatični odnosi in komunikacija v klinični praksi pogosto niso zagotovljeni zaradi sistemsko določenih časovnih omejitev in v primeru dopolnilnega zdravljenja s konopljo tudi zaradi predsodkov in neznanja. Nimamo sistemsko (državno) urejene regulacije konoplje za uporabo v medicini.

O njenih zdravilnih učinkih nas niso nikoli učili v medicinskih šolah. Tudi sam sem se o njej izo­brazil tako, da sem preučeval njeno delovanje pri številnih bolnikih in prebiral literaturo.

Za zdaj se moramo zdravniki sami izobraževati, kako v določenih primerih pomagati bolnikom tudi s konop­ljo. Pospešiti je treba klinične raziskave in spodbuditi bolnike, da vsaj z nami delijo osebne izkušnje pri zdravljenju s to rastlino. Zdravniki moramo bolj pri­sluhniti izkušnjam bolnikov, ki se samozdravijo s konopljo, in se od njih učiti.

* Za koristne nasvete pri pripravi prispevka se zahvaljujem onkologinji prim. Jožici Červek, dr. med.

Prim. Dušan Nolimal, dr. med. je specialist javnega zdravja. Zgornji prispevek je bil prvič objavljen v prilogi Ona.

The post Medicinska konoplja: zdravnik mora znati prisluhniti izkušnjam bolnikov in se od njih učiti appeared first on Kanabinoidna klinika.

A: Vemo, da nam kanabinoidi iz konoplje lahko pomagajo pri različnih težavah, kot so artritis, glavobol, stresna napetost, nespečnost, slab spomin, srčno-žilne težave … toda ali enako velja tudi pri težavah s kožo?

T: Enako kot vsako tkivo v telesu ima tudi koža endokanabinoidni sistem. Koža je še posebno zanimiva zaradi številnih vidikov. To je naš največji telesni organ, ki meri do 2 kvadratna metra in tehta približno 3,5 kilograma. Ni samo ovoj naših organov in tkiv, ampak ima veliko nadvse pomembnih bariernih in zaščitnih funkcij. Brez kože bi naše telo dobesedno izhlapelo. Vse vrste celic, ki sestavljajo našo kožo, in vse njene plasti so sposobne proizvajati lastne kanabinoide in imajo receptorje zanje, celo lasni mešički.

Tudi v koži kanabinoidi igrajo podobno vlogo kot v drugih organih: pomagajo ohranjati biokemijsko ravnovesje. Za zdravje celotnega telesa in tudi kože je ključno, da so procesi v telesu zelo natančno uravnani. Reakcije v celicah in organih potekajo časovno in prostorsko zelo natančno uravnano: kot dobra švicarska ura, bi lahko rekli. Čeprav v telesu potekajo številni procesi, pa vemo, da mora biti večina parametrov v strogih mejah, denimo naša telesna temperatura in pH-vrednost. Če si ogledamo tipičen laboratorijski izvid, ima večina parametrov zgornjo in spodnjo mejo, znotraj katere je delovanje našega telesa optimalno. Temu pravimo dinamično ravnovesje ali homeostaza. Prav pri ohranjanju tega dinamičnega ravnotežja so kanabinoidi zelo uspešni, tako naši lastni, torej endokanabinoidi, kot tudi tisti iz konoplje – fitokanabinoidi.

A: Ali sploh obstaja težava kože, na katero kanabinoidi in druge bioaktivne molekule iz konoplje ne bi imeli nobenega vpliva?

T: Večina težav s kožo kaže na katero od oblik neravnovesja, naj gre za vnetja (dermatitisi, psoriaza) ali za neravnovesje v mikrobiomu kože (akne, izpuščaji). Raziskave kažejo, da je celo pretirano staranje kože neravnovesje, saj kaže na to, da koža neuspešno odstranjuje proste radikale. Ti se zato kopičijo in poškodujejo kožne celice, poškodujejo strukturo kolagena in krajšajo telomere, naše notranje ure. Menim, da je za zdravje kože nujen dobro delujoč endokanabinoidni sistem, in ustrezno dodajanje kanabinoidov v primernih odmerkih bo zagotovo pozitivno vplivalo na zdravje kože, ne glede na to, za kakšne težave gre.

A: Verjetno se v praksi srečujete tudi z ljudmi s hudimi težavami s kožo. Kakšno moč ima konoplja v takih primerih?

T: Največ izkušenj imamo pri kroničnih stanjih kože, kot sta psoriaza in atopični dermatitis, pa tudi pri hudih aknah in brazgotinah, ki ostanejo po njih. Večkrat se tudi zgodi, da ljudje s psoriazo začnejo jemati kanabinoide zaradi kake druge težave, recimo zaradi bolečin ali nespečnosti, nato pa poročajo, da se je stanje kože zelo izboljšalo. V zvezi z učinkom kanabinoidov na kožo in procesi v njej je bilo opravljenih že veliko raziskav.

Med kanabinoidi sta še posebno dobro raziskana CBD in CBG: imata izjemne protivnetne, imunomodulatorne in tudi protimikrobne učinke. Njuna uporaba kaže odlične učinke pri vnetjih na koži in stanjih, pri katerih je porušeno mikrobno ravnovesje (akne, pogoste okužbe …). Ko nastopijo trdovratne težave s kožo, se je pomembno zavedati, da pogosto kažejo na sistemsko neravnovesje, zato se jih je treba lotiti celostno. To zlasti velja za resna stanja, kot so maligni melanomi.

A: Kaj pa otroci? Kako je z uporabo kanabinoidov pri kožnih težavah otrok? Ali pri uporabi kanabinoidov obstaja starostna omejitev?

T: Čedalje več otrok ima že v zgodnjih obdobjih težave s kožo. To je pogosto posledica uporabe agresivnih mil in šamponov, pa tudi detergentov in mehčalcev za perilo.

Naša koža nima samo barierne, temveč tudi izredno absorpcijsko funkcijo. Raziskave kažejo, da koža vsrka ogromno kemikalij, s katerimi pride v stik, in jih nato transportira v krvni obtok. V sodobni družbi prek kože vsrkamo po 5 kilogramov kemikalij na leto. Zato je tako zelo pomembno, da v stik s kožo pridejo snovi, ki jih v resnici želimo imeti v svojem telesu. Skoraj najbolje je, če na vse, kar nanesemo na kožo, gledamo enako, kot če bi to zaužili.

Otroška koža je še posebno vpojna – obraz, pazduhe in dimlje imajo skoraj 100-odstotno vpojnost za spojine, ki pristanejo na koži. Neka raziskava je pokazala, da koža pri prhanju vsrka 64 odstotkov onesnaževal iz pitne vode in skoraj 100 odstotkov dišav iz izdelkov za osebno nego. Zato boste veliko naredili že s tem, da res kritično pogledate, kaj uporabljate v gospodinjstvu, in med detergenti in izdelki za osebno nego naredite čistko. Če to ni dovolj in težave s kožo vztrajajo, je uporaba kanabinoidov zagotovo smiselna. Ti bodo pomagali znova vzpostaviti barierno funkcijo in umirili vnetja. Kanabinoidi, predvsem CBD in CBG, so izredno varne molekule in se jih sme uporabljati tudi pri otrocih. Ker je pri otrocih homeostaza večinoma zelo blizu ravnovesja, topikalna uporaba navadno povsem zadošča.

A: Kdaj ni dovolj, da pri težavah s kožo konopljine pripravke nanašamo le lokalno, kdaj je torej potrebno še uživanje konopljinih pripravkov?

T: Kanabinoidi so topni v maščobah in težje prehajajo v globlje plasti kože. Zato včasih ne zadošča, da CBD ali CBG nanašamo le na kožo. Veliko je odvisno od tega, kako dolgo že imamo težave s kožo, pa tudi od tega, ali imamo še kake druge simptome, ki kažejo na neravnovesja v telesu (slab spanec, prebavne težave, slaba mišična moč, »luknjast« spomin, pogosto zbolevanje za sezonskimi okužbami). V takih primerih je zagotovo bolj smiselno kanabinoide jemati sistemsko – ko se v telesu vzpostavi dobro ravnovesje, bo zdrava koža samodejna posledica.

A: Ali naj tudi na koži začnemo z nizkimi odmerki kanabinoidov konoplje, in jih nato povečujemo, dokler ne dosežemo želenega učinka? Kolikokrat na dan in kako dolgo mazati?

T: Na koži načeloma ni treba začeti z nizkimi odmerki. Kanabinoide na problematična mesta na koži najpogosteje nanašamo dvakrat na dan in v tanki plasti. Koža jim bo hvaležna, napredek pa je hiter. Hkrati pa je koža tudi občutljiva, saj se odzove na številne dražljaje. Tako se stanje kože pogosto poslabša ob stresu ali virozah. Kanabinoide uporabljamo, dokler ne zaznamo izboljšanja. Ker so kanabinoidi zelo varne molekule, so primerni tudi za dolgotrajno uporabo. Malignih melanomov se lotevamo drugače, vendar pa je pri tako resnih stanjih potrebna individualna obravnava. 

A: Kakšne so vaše izkušnje? Ali je konoplja čarobna palčka, ki zmore sama obvladati vse težave – ali je tudi pri tej kraljici rastlin vseeno potreben celosten odnos in je konoplja le pomemben del celostnega pristopa k naravnemu obvladovanju težav?

T: Konoplja in kanabinoidi so izredno potentne molekule s širokim spektrom pozitivnih učinkov, nikakor pa niso čarobna palčka. Naše telo je biokemijsko kompleksno, poleg tega smo socialna bitja, torej smo veliko več kot zgolj organi in tkiva. Za dolgoročno zdravje je nujen celostni pristop: še tako odlična hrana in izjemni prehranski dodatki nam ne bodo veliko koristili, če v sebi nosimo zamere in smo denimo večino časa jezni. Če si želimo dolgoročnega trdnega zdravja in vitalnosti, moramo poskrbeti za vse svoje vidike, od telesnega in čustvenega do duhovnega in socialnega.

Na konopljo in kanabinoide lahko gledamo kot na pomembna pomagala, ki prispevajo k ohranjanju notranjega ravnovesja v čedalje bolj ponorelem svetu, polnem raznovrstnih onesnaževal in dražljajev za našo biokemijo. Niso pa čudežna palčka za vse tegobe tega sveta, odgovornost za trdne temelje zdravja je še vedno v prvi vrsti na nas.

A: Vemo, da obstaja občutna razlika v moči (in varnosti) pripravkov iz izoliranega (ali celo sintetičnega) kanabinoida in pripravki, ki vsebujejo celoten izvleček cvetov ekološko gojene konoplje, torej vse sinergistično delujoče biomolekule. Vse bolj se kaže, da imajo tako kislinske kot nekislinske različice kanabinoidov vsaka svojo moč. Vse več je slišati tudi o pomenu izbire ustreznega kemovarja konoplje za posamezne težave. Na kaj moramo biti pozorni pri izbiri tovrstnih izdelkov? Kje lahko preberemo kaj več o ustreznosti posameznega kemovarja konoplje za določeno težavo?

T: Da, ko gre za kanabinoide, znanost izredno napreduje. Čedalje očitneje je, da imajo specifične kombinacije kanabinoidov v določenih kemovarjih različne učinke. Največ raziskav prihaja iz Izraela, iz laboratorija dr. Davida Meirija. Tam so resda pretežno usmerjeni v rakave bolezni in učinke  izvlečkov različnih kemovarjev na posamezne vrste rakov. Tako so denimo ugotovili, da neki kemovar zelo dobro deluje na raka na pljučih, ne doseže pa kaj prida pri raku na jajčnikih. Podobno nekateri kemovarji uspešno pobijejo rakaste celice v črevesju, ne vplivajo pa na celice glioblastoma ipd. Kolikor vem, tovrstnih raziskav v zvezi s kožo še niso opravili.

Pri izbiri izdelkov pa je tako, kot ste povedali že v vprašanju: izbirati je treba izdelke iz lokalno in ekološko pridelane konoplje, pridobljene z neoporečno metodo ekstrakcije, s čim bolj polnim spektrom, ki zagotavlja več kot 2000 učinkovin – in seveda s certifikati in analizami. Konoplja zelo uspešno vsrkava toksine iz okolja, v katerem raste, zato v izdelkih pogosto zasledimo težke kovine, pesticide, topila, mikotoksine … Še tako mogočne molekule, kot so kanabinoidi, ne morejo narediti veliko dobrega, če je poleg še kup packarij.

A: Na enem od predavanj ste nam zaupali, da komaj čakate prosti čas, da lahko v miru raziščete, kaj je najnovejšega s področja raziskav konoplje. Ste morda naleteli na kako raziskavo v povezavi s kožo, ki vas je še posebno navdušila?

T: Da, moj prosti čas je zelo izmuzljiv. V zadnjem času je bilo opravljenih nekaj izjemnih raziskav v zvezi s pigmentacijo, ki kažejo na izredne potenciale kanabinoidov; enako velja za kožno sklerozo. Zelo me fascinirajo študije s področja anti-age medicine, ki raziskujejo naše molekularne ure in vpliv kanabinoidov nanje. Izkazalo se je, da kanabinoidi spadajo med redke molekule, ki vplivajo na našo biološko uro.

Glavna biološka ura v našem telesu so majhni odseki v genomu, ki jim pravimo telomere. Predstavljamo si jih lahko kot zaščitne kapice na koncih kromosomov. Telomere so se v evoluciji ohranile vse od enoceličnih organizmov do sesalcev, kar kaže na njihovo pomembno varovalno vlogo. Pri vsaki delitvi celic se del telomer izgubi – in tako se te z vsako delitvijo in s staranjem krajšajo. Ko se preveč skrajšajo, se kromosomi ne morejo več deliti, celica pa odmre. Dolžina telomer tako določa našo celično starost.

Številni anti-age pristopi in celo genske terapije ciljajo prav na telomere, predvsem na encim telomerazo – to je namreč encim, ki jih krajša. Zato zdaj iščejo spojine, ki ta encim upočasnjujejo. Prav kanabinoidi spadajo med spojine, ki zmanjšujejo aktivnost tega encima, zaradi česar se telomere počasneje krajšajo, to pa pomeni »mlajšo biologijo« – tako znotraj kot zunaj.

V zadnjem času sem se več posvečala tudi razumevanju zdravja ustne votline, zob in dlesni. Neverjetno je, koliko ljudi, tudi mladih, ima težave z zobmi in vnetji dlesni. Tudi tu lahko kanabinoidi veliko pripomorejo. Spoznanje, ki pa me je naravnost »sezulo«, pa je bilo, da so zobje – enako kot vsa tkiva – sposobni regeneracije. Mislimo, da je edina rešitev za luknjico v zobu to, da jo zobozdravnik zapolni. Toda znanost je lepo pokazala, da če v ustih ustvarimo ustrezne razmere in poskrbimo za vse potrebne minerale, zobje zmorejo opraviti regeneracijo in remineralizacijo!

A: Smo ravno v času poletnih oddihov pod vročim soncem. Zakaj je koristno v poletno potovalno lekarno vključiti tudi izdelke iz konoplje?

T: Že to, da ta rastlina kanabinoide proizvaja kot odgovor na UV-žarke, pove veliko. Zato konopljo gojijo pod močnimi lučmi ali na višjih nadmorskih višinah, saj tako proizvede več kanabinoidov. V moji potovalni lekarni je vedno tudi kakovostno hladno stiskano olje s kanabinoidi, ki ga uporabljam kot zaščito pred soncem in za nego po sončenju.

Dobro je tudi vedeti, da je večina žuželčjih toksinov občutljivih na temperaturo, zato mesto pika najprej čim bolj segrejemo – z vročo vodo ali pa ogrejemo žličko in jo položimo na mesto pika. Tako uničimo toksine, nato pa mesto pika namažemo s kanabinoidno kremo, ki poskrbi za protivnetno delovanje, na koncu pa kožo še hladimo, če je potrebno.

Alergij na sonce se je treba lotiti bolj celostno, saj so alergije pretiran odgovor imunskega sistema, zato je najprej treba doseči njegovo ravnovesje. V tem primeru bi priporočala oralno jemanje odmerkov CBD, in sicer že več mesecev pred poletjem. CBD je izredno imunomodulatoren, vendar ne moremo pričakovati, da bo dovolj, če bomo nekaj dni jemali po nekaj kapljic CBD, potem pa se namazali in se podali na opoldansko sonce. Celotno telo in imunski sistem je treba spraviti v optimalno formo že pred poletjem in tudi potem velja biti previden ter se soncu izpostavljati postopoma in v času, ko ne pripeka.

Če smo vrtičkarji, vemo, da sadike soncu izpostavljamo počasi in postopoma; če smo prehitri, nam to rastline lepo pokažejo. Tudi sebi namenimo vsaj tako dobro skrb in se soncu izpostavljajmo po malem, in sicer že spomladi. Tako bosta koža in endokanabinoidni sistem do poletja že v dobri formi.

Intervju z doc. dr. Tanjo Bagar je pripravila Adriana Dolinar, dr. vet. med. in je bil objavljen v reviji Za zdravje ter na portalu Zazdravje.net.

The post Kanabinoidi za podporo koži – intervju s Tanjo Bagar appeared first on Kanabinoidna klinika.

Dokument predpostavlja zdravljenje z izoliranima kanabinoidoma: naravnim CBD in sintetičnim THC. Zahodna medicina uporablja za zdravljenje načeloma zgolj izolirane substance in zato poizkuša tudi kanabinoide umestiti v te okvire. Žal izolirane učinkovine izkazujejo večje neželene učinke kot če so del širšega spektra naravno prisotnih podpornih učinkovin. Poleg tega so izolati manj učinkoviti, zaradi česar so potrebni tudi nekajkrat višji odmerki za približno enak učinek. Tudi kanabinoidi podlegajo tem istim zakonom. Kanabinologija zato podpira zdravljenje s konopljinimi izvlečki polnega spektra in ne z izoliranimi kanabinoidi.

Dokument na več mestih opozarja o neželenih stranskih učinkih kanabinoidov. Pravilna raba kanabinoidov ima minimalne stranske učinke. V primerjavi z večino zdravil, ki so uporabi v onkologiji, so zanemarljivi. Ustrezna je sledeča znanstveno utemeljena interpretacija: kanabinoidi zmanjšujejo stranske učinke kemoterapije in radioterapije. Žal v dokumentu tudi niso ločeni stranski učinki CBD in THC. THC kot vodilni psihotropen kanabinoid ima bistveno bolj izražene neželene stranske učinke, vendar je pri tem ključen naslednji odstavek.

Onkološki inštitut Ljubljana predvideva kot primarni oralni vnos kanabinoidov. Znanstveno utemeljena je primarno rektalna pot vnosa kanabinoidov (s svečkami). Za to obstajajo trije glavni razlogi:

• Na ta način se najučinkoviteje dosegajo ustrezne protitumorske koncentracije
• Izognemo se t.im. metabolizmu prvega prehoda. To pomeni, da se kanabinoidi ob rektalnem vnosu v bistveno manjši meri presnavljajo na jetrnih encimih. To v praksi pomeni, da se izognemo neželeni interakciji z drugimi zdravili (ang. drug-drug interaction).
• Ob rektalni administraciji se delta-9 THC (glavni psihotropni izomer THC) ne pretvori (oz. v bistveno manjši meri) v njegov glavni psihotropni presnovek 11-THC-COOH. Pri odmerkih THC, ki so običajno v uporabi v onkologiji, zato načeloma pacienti ne čutijo akutne omamljenosti, oz. je ta neprimerljivo manjša kot pri oralnem vnosu. Ciljnih koncentracij THC po oralni poti pri večini tipov raka v praksi sploh ne bi bilo mogoče dosegati brez močne omamljenosti pacienta.

V tem prispevku se ne opredeljujemo v zvezi s kompleksnim skupkom ostalih dejavnikov, ki jih je ravno tako potrebno urediti, če želimo pri nas ustrezno umestiti kanabinoide v obravnavo onkoloških pacientov:

• Ustrezni magistralni pripravki (predvsem svečke) v lekarnah niso na razpolago,
• Onkologi niso ustrezno usposobljeni oz. izobraženi za delo s kanabinoidi,
• Osnovno zdravstveno zavarovanje bi moralo kriti stroške ustreznih magistralnih pripravkov.

Vse to so vprašanja, ki jih bo v skladu s koalicijsko pogodbo morala rešiti vlada še v tem mandatu. Edina inštitucija, ki združuje potrebna znanja za pripravo strokovnih podlag je Inštitut ICANNA.

The post Priporočila za uporabo kanabinoidov pri obravnavi bolnika z rakom v Sloveniji – komentar pomanjkljivosti appeared first on Kanabinoidna klinika.

Že leta 2021 so se na Nacionalnem inštitutu za biologijo pričele raziskave enega izmed bolj poznanih nepsihotropnih kanabinoidov kanabigerola oz. CBG. na NIBu so bili prvi na svetu, ki so preskusili njegovo delovanje izjemno smrtonosnem možganskemu raku – glioblastomu. Pri tem so ugotovili, da ima CBG zelo podobne učinke kot THC, kar so sicer pokazale tudi nekatere druge klinične študije. Ta raziskava predlaga, da bi se lahko psihoaktivni THC nadomestil s CBG, s čimer bi se izognili psihotropnim učinkom THC. Razsikovalci poročajo o optimalnem razmerju med dvema kanabinoidoma, znanim kanabidiolom (CBD) in kanabigerolom (CBG). Presenetljivo dejstvo je, da ta učinkovina tudi najbolje uničuje in izniči matične lastnosti tumorskih celic.

Celotno raziskavo v angleškem jeziku lahko preberete na tej povezavi.

The post Glioblastom in CBG – raziskava Nacionalnega inštituta za biologijo appeared first on Kanabinoidna klinika.

• zdravilna vrednost konoplje je v medicinski literaturi že dolgo dokumentirana.
• če smo odkrili kaj strokovno spornega ali politično občutljivega, tega nismo smeli objaviti.
• predsodki…so vplivali že na izbiro raziskovalnih vprašanj. če smo raziskovalci želeli obdržati službe, smo morali biti tiho.
• Veliko sem potoval po svetu kot etnobotanik. Pri tem sem dokumentiral, kako v različnih kulturah dojemajo konopljo.
• Štiri leta sem živel v ZDA…tudi legalizacija marihuane ni povečala zlorabe med mladostniki.
• Če zdravniki podpiramo legalizacijo konoplje v medicinske namene, še ne pomeni, da podpiramo njeno zlorabo v rekreativne namene.
• Leta 2017 je Ameriška nacionalna akademija znanosti objavila prelomno poročilo o učinkih konoplje in kanabinoidov na zdravje. Več o vsebini poročila v intervjuju.
• Leta 2016 je skoraj polovica slovenskih zdravnikov odgovorila, da bi predpisali konopljo, če bi bilo področje urejeno.
• Pacientom svetujem, naj zdravnikom razkrijejo, da se zdravijo s konopljo in od njih pričakujejo, da bodo o konoplji poučeni.

Več si lahko preberete v intervjuju.

The post Intervju z mag. Dušanom Nolimalom, dr. med. o kanabinoidih v javnem zdravstvu appeared first on Kanabinoidna klinika.

Na podlagi Flexnerjevega poročila so med 1910 in 1935 zaprli več kot pol Ameriških zdravstvenih fakultet. Fakultete, ki so ostale, so poučevale enak učni načrt. Izgubil se je širok spekter medicinskih disciplin kot so terapija z elektromagnetnim poljem, fototerapija, eklektična medicina, fiziomedikalizem, naturopatija in homeopatija.

Po tej konsolidaciji so postali citostatiki (kemoterapevtiki) zdravilo prvega izbora in tako je še danes. V Ameriki je oblast pometla s posamezniki in inštitucijami, ki so pri zdravljenju raka odstopali od predpisane doktrine, čeprav so nekateri izmed pristopov izkazovali odlične rezultate.

Večina strategij zdravljenja raka je pred sto in več leti slonela na različnih rastlinskih izvlečkih. Tu je potrebno dodati, da so tudi mnogi citostatiki v osnovi naravnega izvora. Ključna razlika med naravnimi zdravili in sodobnimi farmacevtskimi zdravili je v tem, da so sodobna farmacevtsko izdelana zdravila praviloma izolirane molekule. Lahko so v osnovni naravne molekule in nato skozi razvoj zdravila kemijsko spremenjene s ciljem izboljšati njihovo učinkovitost. Zdravila iz izoliranih molekul je veliko lažje standardizirati in tako stroškovno učinkovito doseči kakovost izdelave. Se pa zelo pogosto s tem poslabša njihova učinkovitosti, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

Z monopolizacijo izoliranih substanc oz. citostatikov in citotoksikov v onkologiji se je začelo pozabljati znanstveno dejstvo, da zdravilne učinkovine praviloma najbolje delujejo v sozvočju s spremljevalnimi učinkovinami. V herbalizmu je to zagotovljeno, saj se zdravi z izvlečki širšega spektra, praviloma nikoli z izoliranimi učinkovinami.

Zahodna medicina je svojo doktrino osnovala na dokazovanju učinkovitosti z dvojno slepimi s placebom kontroliranimi študijami. Tako zasnovane študije omogočajo preverjanje vpliva praviloma le ene spremenljivke v poizkusu. Zato so takšne študije neprimerne za preverjanje učinkovitosti naravnih zdravil, ki vsebujejo desetine in stotine različnih učinkovin, ki delujejo v sozvočju. Tovrstno izhodišče je zahodno medicino v osnovi definiralo, postavilo temelje njenemu razcvetu, a jo je hkrati na mnogih področjih tudi omejilo.

Dolgo poznano znanstveno dejstvo je, da rastlinski izvlečki širokega spektra dajejo najboljše medicinske rezultate z najmanj stranskimi učinki. Zahodna medicina se je od herbalizma in njegovih prednosti distancirala in pričela razvijati znanje v okviru izoliranih izvlečkov. Eno izmed področij, kjer se akutno kažejo omejitve takšnega pristopa, so kompleksne metabolne bolezni, med katere sodi tudi rak.

Pri naravnih zdravilih sicer nikoli ne poznamo 100-odstotno njihove sestave, zato so v veljavi drugačni standardi, s katerimi se upravlja neželene učinke, ki so zaradi kompleksne sestave “zelenih zdravil” praviloma bistveno manj izraziti kot pri običajnih izoliranih učinkovinah, ki se uporabljajo v konvencionalni medicini. Zelo ozek spekter molekul (kemoterapevtikov), ki je na razpolago onkologom, ima žal dobro poznane izrazite neželene učinke.

Citostatiki so kot izolirane učinkovine zelo slabo selektivni, kar pomeni da poleg rakavim, močno škodujejo tudi zdravim celicam. Pogosto je težko presoditi, ali neželeni učinki pretehtajo koristi za pacienta in o tem lahko onkologi žal presojajo, ko je škoda za zdrave celice že narejena. Škoda je pogosto dolgoročna in nereverzibilna, s tem pa je tudi znižana kakovost življenja in seveda tudi obrambne zmožnosti organizma. V mnogo primerih so neželeni učinki dovolj očitni, da je zdravljenje s citostatiki potrebno prekiniti. Klinično neenoten vpliv izoliranih učinkovin (citostatikov) močno omejuje razpoložljive strategije zdravljenja raka in povečuje tveganje neuspešnega zdravljenja.

Dvom v učinkovitost kemoterapije na eni ter kanabinoidov in ostalih naravnih zdravil na drugi strani je utemeljen. Znanost rešitev išče v odgovoru na to, kako lahko citostatiki in naravne učinkovine skupaj dajo najboljše rezultate pri zdravljenju raka.

Znanost že skoraj dve desetletji razvija strategije, kako citostatikom vrniti, kar jim je bilo že v samih začetkih »vzeto« – to je širši spekter učinkovin, ki bi zmanjšale njihove neželene učinke in seveda povečale njihovo učinkovitost. Te strategije se imenujejo kemosensitizacija. Opredelimo jih kot proces, kjer umetna ali naravna netoksična učinkovina poveča občutljivost rakave celice na delovanje citostatika, pri čemer ta učinkovina ne izkazuje toksičnosti na zdrave celice. Na podoben način lahko definiramo radiosensitizacijo – gre za izboljševanje učinkovitosti obsevanj in zaščite zdravih celic pred neželenimi učinki obsevanja. Pogosto so iste molekule učinkovite tako pri radiosensitizaciji kot pri kemosensitizaciji.

V tem znanstvenem članku je predstavljenih nekaj najpogosteje uporabljanih kemosensitizatorjev v klinični praksi. Glede na njihovo molekulsko sestavo gre najpogosteje za fenolne derivative, flavonoide, alkaloide, karotenoide, terpenoide, kvinone, saponine in steroide.

Različne podporne učinkovine (sintetične ali naravne) lahko izvajajo sledeče funkcije v okviru konvencionalnega zdravljenja raka:

• Razkisajo površino tumorske celice in s tem omogočijo višjo učinkovitost citostatikov, ki so bazične spojine in se protonizirajo na izjemno kisli površini tumorskih celic, ter s tem izgubijo svojo učinkovitost. Biodostopnost kemoterapevtikov je zato zelo nizka, le okoli 10-odstotna.
• Zvišajo selektivno prepustnost rakavih celic za citostatike;
• Ščitijo zdrave celice pred negativnimi učinki citostatikov in/ali radioterapije, s čimer se lahko občutno zmanjšajo neželeni učinki konvencionalne terapije;
• Jačajo procese imunskega sistema, ki zaznavajo rakave celice;
• Bojujejo se proti različnim tipom specifičnih metabolnih neravnotežij, ki jih povzroča rak in s tem izboljšujejo možnost preživetja;

Slovenska onkološka doktrina še ne uvaja nobenega izmed protokolov kemosensitizacije, katere posledica bi lahko bila tudi zmanjšana uporaba citostatikov. Tudi sicer sodobna znanost dokazuje, da je potrebno odmerke citostatikov pri določenih tipih raka zmanjšati.

V Sloveniji beležimo četrto najvišjo smrtnost zaradi raka v EU. Če bi bili pri obvladovanju te bolezni vsaj tako uspešni kot ena revnejših članic EU Bolgarija, bi vsako letu umrlo 960 Slovencev manj.

POZOR! Uporaba kanabinoidov v onkologiji je domena usposobljenega strokovnjaka. Pri okoli dvajsetih odstotkih tipov raka so kontrainidicirani kanabinoidni pripravki, kjer prevladuje THC. To pomeni, da se ne smejo uporabljati. Poleg tega THC deluje bifazično, kar pomeni, da do določene koncentracije deluje protitumorsko, v previsokih odmerkih pa lahko povzroča mikro metastaze.

The post Kemoumje v onkologiji: čas je za kemosensitizacijo appeared first on Kanabinoidna klinika.

Koža in kanabinoidi

Koža je naš največji organ, pri odraslem človeku obsega približno 2 kvadratna metra in tehta približno 3,5 kg. Ima številne vitalne funkcije in brez nje bi naša notranjost dobesedno izhlapela.

Koža ima veliko funkcij in je povezana z vsemi deli našega telesa. Deluje kot vodoodporen izolacijski ščit in omogoča ohranjanje homeostaze tudi pri ekstremnih temperaturah, močni sončni svetlobi in vetru. Koža ni del prirojenega imunskega sistema le kot fizični ščit, ampak izloča tudi antibakterijske snovi, ki preprečujejo okužbe s patogeni. Prekrita je s koristnimi bakterijami, ki počnejo veliko neverjetnih stvari, med drugim proizvajajo tudi vitamin D. Kožo si lahko predstavljamo tudi kot del našega živčnega sistema. Vsak kvadratni milimeter je poln živčnih celic, ki delujejo kot ogromen senzor za raznolike dražljaje iz okolja, ki jih pošiljajo možganom.

Koža je sestavljena iz treh plasti: povrhnjice, dermisa in podkožja. Najbolj zunanja plast se imenuje povrhnjica. Sestavljena je predvsem iz celic, imenovanih keratinociti, saj vsebujejo veliko beljakovine keratin. Keratinociti tvorijo več plasti, ki nenehno rastejo navzven. Zunanje celice odmirajo in se luščijo. Novo nastale celice potrebujejo približno pet tednov, da pridejo na površje. Tudi ta najbolj zunanji sloj kože opravlja imunske naloge. Vsebuje Langerhansove celice, ki opozarjajo imunski sistem na viruse, alergene in druge možne grožnje.

Usnjica je srednja plast kože, ki ji daje moč in elastičnost zaradi vlaken kolagena in elastina. Krvne žile tukaj pomagajo uravnavati telesno temperaturo tako, da povečajo pretok krvi v kožo in s tem omogočijo odvajanje toplote. Nasprotno z omejevanjem pretoka preprečujejo izgubo toplote, kadar je hladno. Ta plast je zelo pretkana z živci in receptorji številnih živčnih vlaken sprejemajo občutke kot so dotik, temperatura in bolečina, ter jih prenašajo v možgane. V usnjici se nahajajo tudi lasni mešički in žleze.

Najbolj notranja plast kože je podkožje. Sestavljeno je večinoma iz maščobnih celic in vezivnega tkiva. Tu je shranjena večina telesne maščobe. Podkožje deluje kot izolacija, ki ščiti notranje organe in mišice pred udarci in temperaturnimi spremembami.

Druga zelo pomembna in pogosto spregledana funkcija kože je njena vpojna sposobnost. Več študij je pokazalo, da lahko koža absorbira različne kemikalije, s katerimi pride v stik, in jih prenaša v krvni obtok. Pravzaprav bi morali na vse snovi, ki se jih koža dotika, gledati kot na užitne. Koža povsod po telesu je zelo prepustna, vendar pa je koža obraza nekajkrat bolj prepustna, pazduhe in genitalije pa imajo sposobnost 100-odstotne absorpcije. Neka študija je preučevala stopnjo absorpcije kemikalij v pitni vodi skozi kožo. Koža je absorbirala povprečno 64 % vseh kontaminantov iz vode. Druge študije so pokazale 100-odstotno absorpcijo sestavin dišav skozi kožo. Iz tega izhaja, da je zelo pomembno previdno izbirati izdelke, ki jih nanašamo na kožo.

Endokanabinoidni sistem kože

Vemo, da ima endokanabinoidni sistem (ECS) ključno vlogo pri vzdrževanju homeostaze. V zadnjem času veliko raziskav dokazuje njegovo ključno vlogo tudi pri ohranjanju homeostaze in pregradne funkcije kože. Neravnotežje ECS je vpleteno v različne motnje delovanja kože. V plasteh kože so prisotni vsi elementi ECS. Med vsemi endokanabinoidi sta v koži najbolje raziskana anandamid (N-arahidonoil etanolamid, AEA) in 2-arahidonoil glicerol (2-AG). Najdena sta bila v keratinocitih in fibroblastih. Tudi drugi manj poznani endokanabinoidi, kot so N-palmitoil etanolamid (PEA), N-alfa-linolenoil etanolamid (ALEA), N-linoleoil etanolamid (LEA), N-oleoil etanolamid (OEA), N-stearoil etanolamid (SEA), N-eikozapentaenoil etanolamid (EPEA) ter N-dokozaheksaenoil etanolamid (DHEA) so bili odkriti v koži. Tudi encimi, ki sintetizirajo in razgrajujejo endokanabinode (DAGL, FAAH in MAGL), so prisotni v različnih vrstah kožnih celic.

Tudi kanabinoidna receptorja CB1 in CB2 najdemo v epidermalnih keratinocitih, kožnih živčnih vlaknih, dermalnih celicah, melanocitih, ekrinih znojnih žlezah in lasnih mešičkih. Tudi drugi receptorji kot so TRP in PPAR, so prav tako del širšega ECS, endokanabinoidoma, in so ključnega pomena za zdravje kože. Aktivacija teh receptorjev je vključena v številne funkcije kot so tvorba in vzdrževanje kožne pregrade, celična rast, diferenciacija celic, ter imunološke, nevrološke in vnetne procese.

Slika 1: Shematska predstavitev ključnih sestavnih delov ECS v različnih v plasteh kože (Baswan in dr., 2020)

Kaj lahko fitokanabinoidi naredijo za vašo kožo?

Pravilno delujoč ECS je ključnega pomena za zdravje našega telesa in duha, vključno z našo kožo. Disregulacija ali disfunkcija kožnega ECS je povezana s številnimi kožnimi boleznimi kot so atopijski dermatitis, srbenje, akne, luskavica, rast/izpadanje las, hiper/hipopigmentacija in mnogimi drugimi. Zaradi pomembne regulativne vloge ECS v koži, je smiseln nanos kanabinoidov, kar ima vpliv na kožo kot tudi širše. Najbolj raziskana je uporaba CBD ali kanabidiola.

CBD težko prehaja skozi kožo, saj ima molekulsko maso 314,46 Da in visoko log P vrednost (ločevanje lipidov/voda) ~6,3. To precejšnjo oviro za transdermalno uporabo CBD-ja, se najbolje premaga z uporabo ustreznih nosilnih sistemov in penetratorjev (terpenov). Za učinkovite so se izkazali etosomalni nosilci in hidroalkoholni geli. Za pospeševanje prodiranja skozi kožo se lahko uporabijo številne snovi: sulfoksidi, pirolidoni, sečnina, etanol, 2-propanol, kaprilni alkohol, propilenglikol, glicerol in mnoge drugi. Rastlinski terpeni (največ jih najdemo v eteričnih oljih) so učinkoviti pospeševalci perkutane absorpcije številnih snovi iz zgornjih v spodnje plasti kože. Terpeni (tudi tisti, ki jih najdemo v konoplji) učinkovito izboljšajo prehajanje tako hidrofilnih kot lipofilnih (kanabinoidi) snovi skozi kožo, zato jih je treba vključiti v kanabinoidna mazila oz. topikalne izdelke.

Ker je koža izpostavljena številnim okoljskim dejavnikom/stresorjem, je izpostavljena tudi nastajanju številnih reaktivnih kisikovih vrst (ROS) in posledično številnim kožnim boleznim in staranju kože. Zdrava koža ima številne obrambne mehanizme za nevtralizacijo ROS, ki povzročajo oksidativni stres in poškodbo celic. Dva glavna regulatorja celičnega antioksidativnega obrambnega sistema sta NRF2 in PPAR-γ. Pokazalo se je, da CBD inducira izražanje encima hemeoksigenaze1 (HMOX1), ki ga povzroča stres, ki je eden ključnih ciljnih genov NRF2 in kaže antioksidativne in protivnetne lastnosti. Pokazalo se je tudi, da CBD prodira v kožne celice in uravnoveša odziv na oksidativni stres, ki je posledica UVB žarkov. CBD tudi pomaga zaščititi membrano kožnih celic. CBD lahko aktivira tudi PPAR-γ z ustreznim znižanjem ravni NFkB. Tako encim HMOX1 kot receptor PPAR-γ imata močno citoprotektivno vlogo s protivnetnimi, antioksidativnimi in antiapoptotičnimi lastnostmi. Protokoli zdravljenja, ki uravnavajo njihovo izražanje, bi lahko bili učinkoviti pri zdravljenju kožnih bolezni, za katere so značilna vnetja in keratinske motnje, kot je atopijski dermatitis.

Sposobnost celjenja kože je vitalnega pomena in je lahko motena pri različnih bolezenskih stanjih kože. Poškodba tkiva običajno sproži vnetni odziv, ki povzroči otekanje, bolečino, draženje, preobčutljivost perifernih tkiv in če se ne odpravi, lahko povzroči kronične bolečine in rane. Celjenje ran je zapleten proces, ki vključuje tri prekrivajoče se faze – vnetje, proliferacijo in zorenje/preoblikovanje tkiva. ECS vpliva na kompleksen proces celjenja ran. Še posebej modulira proliferacijo in diferenciacijo povrhnjice ter kožno vnetje. Fitokanabinoidi delujejo pri celjenju ran preko mehanizmov kot so:

aktivacija receptorjev CB1 in/ali CB2,

povečanje protivnetnih dejavnikov,

posredna aktivacija receptorjev TRPV1 in epidermalnega rastnega faktorja ter

inhibicija encima FAAH.

Študij, ki se ukvarjajo predvsem s celjenjem ran in lokalno uporabo kanabinoidov, je malo. Ena študija je proučevala bolnike z bulozno epidermolizo (redko kožno motnjo, za katero so značilni bolečina in mehurji) in ugotovila, da so se pri bolnikih, ki so lokalno nanašali CBD, rane hitreje celile, nastajalo je manj mehurjev in občutili so manj bolečine. Raziskave so pokazale, da je pri lokalni uporabi izvlečkov konoplje, standardiziranih na 5-odstoten CBD, prišlo do povečanega izražanja 26 genov, vključenih v vnetne poti. Vključno s kemokini, kot sta CXCL8 in CXCL10, interlevkini, kot sta IL-17C in IL-1B, in VEGF-A v človeških keratinocitih in fibroblastnih celicah. V teh celicah je ekstrakt konoplje uravnaval izražanje genov vključenih v vnetje pri celjenju ran in preoblikovanju matriksa. Izoliran CBD ima nekaj učinkov na izražanje genov, vendar ne tako močno kot standardizirani izvlečki.

Atopijski dermatitis (AD) je ena najpogostejših kožnih bolezni. Zanj je značilno kronično vnetje kože, ki ima lahko več vzrokov, kot so okoljski sprožilci, poškodovana funkcija kožne pregrade, neravnovesje mikrobioma, genetska nagnjenost in spremenjen imunski odziv. Pokazalo se je, da so fitokanabinoidi sposobni modulirati več kot en osnovni mehanizem. Pokazalo se je tudi, da CBD kaže protivnetne in imunomodulatorne lastnosti ter lahko zniža vsebnost encima FAAH (razgrajuje anandamid) in tako zmanjša srbenje. Pri AD je zelo pomembno tudi neravnovesje kožnega mikrobioma. Zlasti prekomerno razraščanje Staphylococcus aureus (S. aureus) in nastanek biofilmov lahko pomembno prispevata k slabšemu poteku dermatitisa. Protimikrobna in antibiofilmska aktivnost kanabinoidov in terpenov, kot so mircen, αpinen, β-kariofilen, kažejo velik potencial pri obnovi kožnega mikrobioma in prispevajo k zdravi koži.

Akne so še ena pogosta kožna bolezen z incidenco približno 85 % v starosti med 12 in 24 let. Glavni dejavniki, ki povzročajo nastanek aken, so prekomerna proizvodnja sebuma, neželena proliferacija sebocitov, prekomerna rast bakterij in vnetje. ECS prispeva k zdravi koži na različne načine, tudi pri lipogenezi. Pokazalo se je, da anandamid na primer spodbuja proizvodnjo lipidov v človeških sebocitih pri nizkih koncentracijah, vendar inducira apoptozo pri višjih ravneh. Številne in vitro študije kažejo na potencial CBD-ja kot nove terapevtske možnosti pri ljudeh z aknami, saj je vključen v procese povezane s proizvodnjo sebuma, proliferacijo sebocitov in vnetjem. CBD regulira delovanje žlez lojnic in skladno z odmerkom zmanjšuje prekomerno sintezo lipidov. CBD učinkovito deluje tudi pri koži s prekomerno proliferacijo sebocitov. CBD ni zmanjšal začetnega števila celic, ampak je znatno zmanjšal celotno proliferacijo sebocitov. Protivnetno delovanje CBD-ja je ključnega pomena tudi pri aknah in raziskave so pokazale, da je CBD sposoben preprečiti mediatorje za akne, kot so TNF-α, IL-1B in IL6. Tako kot v primeru AD je tudi pri aknah neravnovesje v mikrobiomu kože pomemben dejavnik. Bakterija Cutibacterium acnes (prej znana kot Propionibacterium) je zelo pogosto povezana z aknami. Njeno prekomerno razraščanje je povezano z resnostjo aken. Testi so dokazali učinkovite protimikrobne učinke celotnega rastlinskega izvlečka konoplje proti bakteriji C. acnes. Celotni rastlinski izvlečki vsebujejo poleg kanabinoidov tudi veliko terpenov, za katere je bilo dokazano, da imajo protimikrobne učinke proti C. acnes. Zaradi antilipogenih, antiproliferativnih, protivnetnih in protimikrobnih lastnosti fitokanabinoidov so odlični kandidati za zdravljenje aken.

Zaključki

Koža je neverjeten organ. Je neprepustna, vodotesna in prožna pregrada med zunanjim svetom in našim notranjim biokemijskim ustrojem. Pomen ECS pri ohranjanju pravilnega delovanja kože je izjemno pomemben. Homeostaza kože se vzdržuje s pravilno delujočim ECS in številna dermatološka neravnovesja so povezana z disfunkcionalnim ECS. Lokalna uporaba kanabinoidov obeta veliko pri različnih kožnih boleznih, kot so atopijski dermatitis, akne in celjenje ran, pa tudi pri simptomih, kot so otekline, bolečina in srbenje. Kanabinoidi s svojo široko paleto koristnih učinkov, ki segajo od antioksidativnih, protivnetnih, protimikrobnih, antilipogenih, antiproliferativnih, imunomodulatornih, nevroprotektivnih, so lahko zelo koristni za zdravje naše kože in njeno sposobnost vzdrževanja zdrave pregradne funkcije. Kljub mnogo opravljenim raziskavam, je potrebno še veliko odkriti o kompleksnosti interakcij kanabinoidov s kožo in drugimi telesnimi sistemi. Kanabinoidi so zelo varne snovi in telo ​​jih dobro prenaša tako lokalno kot tudi peroralno. Pomembno prispevajo k temu, kako se počutimo in kako dobro se spopadamo s stresom, kar je še en pomemben vidik zdrave in ​​lepe kože. Nenazadnje so kanabinoidi ene redkih molekul, ki delujejo proti staranju. Kanabinoidi namreč upočasnijo encim telomerazo, ki krajša telomere. To so kapice kromosomov, ki delujejo kot biološke ure. Z vsako delitvijo celice se del telomera izgubi, zato se s staranjem skrajša. Ko postanejo prekratki, se kromosomi ne morejo več deliti in celica odmre, zato dolžina telomerov določa našo celično-biološko starost. Številni pristopi proti staranju, celo genske terapije, ciljajo na encim telomerazo, ki skrajšuje telomere. Ker kanabinoidi upočasnjujejo ta encim, pomembno prispevajo k biološki starosti, ki se začne od znotraj in se na zunaj kaže v zdravi in ​​sijoči koži.

Avtorica prispevka: doc. dr. Tanja Bagar

The post Koža in kanabinoidi appeared first on Kanabinoidna klinika.

Tu se izkažejo večplastni učinki kanabinoidov. Ti imajo med drugim tudi protivnetne in antioksidativne lastnosti. Pri sladkorni bolezni največ potenciala kažejo kanabinoidi CBD, CBDA in THCV. Prva dva zaradi protivnetnih, antioksidativnih, nevro- in kardio-protektivnih lastnosti. Posebno mesto pri uravnavanju krvnega sladkorja gre kanabinoidu THCV oz. tetrahidrokanabivarinu, Gre za t.im. »obstranski« kanabinoid, saj ga je običajno v večini vrst konoplje zelo malo. V dvojno slepi randomizirani študiji so pacientom z diabetesom tipa 2, so pokazali, da je THCV signifikantno znižal jutranje ravni sladkorja v krvi, izboljšal funkcijo β-celic trebušne slinavke ter izboljšal ravni adiponektina in apolipoproteina A.

Diabetikom, ki želijo poleg svoje vpeljane terapije poizkusiti s kanabinoidi, predlagamo, da pričnejo prvi teden eno uro pred spanjem z 20 mg CBD+CBDA kapljic. To je okoli 12 kapljic 5% mešanice. S tem telo dobi ustrezen sistemski protivnetni odmerek. Drugi teden pa naj dodajo še okoli 15 mg CBD+CBDA (okoli 10 kapljic) zjutraj na tešče. Raziskave so pokazale, da se trebušna slinavka na kanabinoide bolje odzove zjutraj na tešče, ko je še nismo vzdražili s hrano.

Tudi nekatere druge rastline lahko pripomorejo k uspešnejšemu uravnavanju krvnega sladkorja. Tu izstopata predvsem moringa in cimet, ki sta v mnogih študijah pokazali uspešno zniževanje sladkorja v krvi. Zelo pomembno je tudi uživanje dovolj vlaknin, ki imajo večplastne pozitivne učinke, med drugih hranijo koristne bakterije v črevesju in skrbijo za zdrav mikrobiom, sladkor iz hrane z več vlakninami se tudi počasneje absorbira v kri, kar pomeni manj nihanja krvnega sladkorja.

Avtorica prispevka: doc. dr. Tanja Bagar

Viri:

Jadoon KA, Ratcliffe SH, Barrett DA, Thomas EL, Stott C, Bell JD, O’Sullivan SE, Tan GD. Efficacy and Safety of Cannabidiol and Tetrahydrocannabivarin on Glycemic and Lipid Parameters in Patients With Type 2 Diabetes: A Randomized, Double-Blind, Placebo-Controlled, Parallel Group Pilot Study. Diabetes Care. 2016 Oct;39(10):1777-86. doi: 10.2337/dc16-0650. Epub 2016 Aug 29. PMID: 27573936.

Horváth B, Mukhopadhyay P, Haskó G, Pacher P. The endocannabinoid system and plant-derived cannabinoids in diabetes and diabetic complications. Am J Pathol. 2012 Feb;180(2):432-42.

Weiss L, Zeira M, Reich S, Har-Noy M, Mechoulam R, Slavin S, Gallily R: Cannabidiol lowers incidence of diabetes in non-obese diabetic mice. Autoimmunity 2006, 39:143–151

The post Diabetes in kanabinoidi appeared first on Kanabinoidna klinika.

Obveščamo zainteresirano javnost, da smo v sodelovanju z Mednarodnim inštitutom za kanabinoide ICANNA izdelali prvo kanabinoidno formulacijo za hormonsko pozitivnega raka dojke. Namenjena je »add on« zdravljenju oz. uporabi pod zdravniškim nadzorom. Razvoj formulacije je sofinanciral Slovenski podjetniški sklad.

Rak dojke je v razvitem svetu najpogostejši rak pri ženskah in zato tudi pomemben javnozdravstveni problem. V Sloveniji incidenca raka dojke narašča in danes vsako leto zboli preko 1200 žensk, kar je okoli petkrat več kot leta 1961.

Vir: http://www.slora.si/documents/11561/20218/Dojka.pdf

V zadnjih desetletjih je prišlo do velikega napredka pri zdravljenju raka dojk in stopnja smrtnosti je od poznih 90. let znatno upadla, predvsem zaradi adjuvantne sistemske terapije z biološkimi zdravili in zgodnjega odkrivanja. Spodaj navajamo znanstvene utemeljitve formulacije, ki so namenjene predvsem medicinski stroki in pacientom, ki bi radi bolje razumeli delovanje kanabinoidov na različne podtipe raka.

Znanstvena utemeljitev formulacije

Kljub napredku, se določeni podtipi raka dojk še vedno ne odzivajo dobro na onkološke terapije. V izrazu »rak dojk« se skriva skupina bolezni, ki ima vsaka različne molekularne profile, in se zdravi z različnimi terapijami in ima različne klinične izide. Rakave celice lahko močno izražajo specifične biološke označevalce, hormonske receptorje estrogena (ER) in progesterona (PR), ali receptor rastnega faktorja – HER2R, ali pa ne izražajo nobenega od njih. Ti označevalci so hkrati tudi prognostični in prediktivni dejavniki. Na osnovi izražanja teh bioloških označevalcev se tumorji dojk delijo na tri podtipe.

Estrogenski receptor pozitivni (ER+) ali progesteronski receptor pozitivni (PR+)

Približno v dveh od treh primerov ima rak dojk (pogosteje pri starejših ženskah) receptorje za enega ali za oba hormona. Bolnice z ER+/PR+ se dobro odzivajo na zdravljenje s kombinacijo fitokanabinoidov CBD-ja in THC-ja. Ugotovljeno je bilo, da kanabinoidi zaustavijo celični ciklus in s tem preprečijo, da se rakave celice delijo. Kanabinoidi učinkovito ovirajo migracijo rakavih celic ER+/PR+ in s tem modulirajo metastaziranje raka dojk, občutljivega na hormone. Pri bolnicah z ER+ (vključno s trojno pozitivnim) naj bi se THC uporabljal previdno, ker so v nekaterih študijah pokazali, da lahko visoke koncentracije THC-ja stimulirajo rast hormonsko pozitivnih tumorjev, zato je za bolnice s hormonsko pozitivnim rakom najprimernejše zdravljenje pretežno s CBD-jem (v manjši meri s THC-jem).

HER2 pozitivni (Human Epidemal Growth Factor Receptor 2 oz. humani receptor epidermalnega rastnega faktorja 2)

HER2 je humani receptor epidermalnega rastnega faktorja 2, ki je prekomerno izražen na površini celic, zato je proliferacija tumorskih celic hitrejša. HER2 pozitivne vrste raka se širijo hitreje kot druge in so bolj invazivne. Danes so na voljo biološka zdravila v obliki monoklonskih protiteles, ki uspešno blokirajo ta pretirano izražen receptor. Prognoza za bolnice s HER2+ se je z uvedbo biološke terapije s protitelesi znatno izboljšala. Predklinične raziskave kažejo, da so lahko kanabinoidi tudi tukaj koristni kot adjuvantno zdravljenje. THC je izkazal signifikantno protitumorsko delovanje in ni le zmanjšal rasti tumorja, temveč tudi njihovo širjenje (metastaziranje). Zmanjšalo se je tudi ožiljenje tumorja, kar dodatno zavre njegovo rast. Pri tem podtipu raka dojk so primerne tudi kombinacije z višjo vsebnostjo THC-ja.

Trojno negativni rak dojk

Pri tej vrsti tumorja maligne celice ne izražajo niti hormonskih receptorjev niti receptorjev HER2, zato se imenuje trojno negativni. Ta vrsta raka dojk se agresivno širi in kombinacija kemoterapevtikov predstavlja edino učinkovito zdravljenje. Na celičnih modelih tega podtipa je bil preizkušan velik nabor sintetičnih kanabinoidov in ugotovljeni učinki so bili od zaviranja celične proliferacije, povečane apoptoze, do znatno zmanjšane rasti tumorja in njegovega ožiljenja. Kljub pozitivnim rezultatom pa zaradi različnih dejavnikov ti kanabinoidi (še) niso uporabni kot zdravila. Od laboratorija do zdravila je dolga pot. Sintetični kanabinoidi so kljub svojim omejitvam za raziskovanje zelo koristni za razjasnitev mehanizmov protitumorskega učinka kanabinoidov. Zanimivo je, da se nekateri od protitumorskih učinkov posredujejo preko CB1-receptorja, večina pa preko receptorja CB2. Najboljši proti-tumorski učinki so bili doseženi z aktivacijo obeh kanabinoidnih receptorjev. To zopet kaže na prednosti izvlečkov iz cele rastline, ki vsebujejo vrsto učinkovin in lahko aktivirajo oba receptorja.

Uporabnost kanabinoidov in terpenov pri raku dojke

Predklinične raziskave kažejo, da so lahko kanabinoidi koristni kot dodatno zdravljenje vseh treh podtipov raka dojk, najbolj pa je njihov terapevtski potencial dokazan pri HER2-pozitivnih in trojno negativnih tumorjih dojk. Terapevtski potencial kanabinoidov je še posebej pomemben za ženske s slednjim, saj je prognoza pri tem podtipu načeloma slaba, s tem da kombinacije kanabinoidov ni treba prilagoditi le podtipu raka dojk, temveč tudi individualno za vsako pacientko ob sledenju njenega odziva.

1. Kanabidiol ali CBD

Ugotovili so, da je CBD primeren za vse te tri podtipe raka dojk. Njegovo učinkovanje temelji na kombinaciji neposredne aktivacije TRPV1-receptorjev in slabe ali posredne aktivacije CB2-receptorjev, poleg tega pa zavira razgradnjo anandamida. CBD v maligno spremenjenih celicah povzroči tudi stres endoplazmatskega retikuluma (ER), to je cevast celični organel, ki ima pomembno vlogo pri zorenju in usmerjanju proteinov v celicah. ER-stres sproža avtofagijo in apoptozo in posledično propad tumorske celice. Prav tako CBD deluje na ravni izražanja genov, namreč zniža izražanje prometastatskega gena ID1 (ang. inhibitor of DNA binding 1) v rakavih celicah, kar vodi v inhibicijo napredovanja raka. CBD inhibira tudi FOXM1 (ang. Forkhead box M1), ki je transkripcijski faktor vključen v proliferacijo celic, hkrati pa zviša izražanje GDF15 (growth differentiation factor 15) citokina, ki je povezan z diferenciacijo tkiv.

2. Kanabigerol ali CBG

Pri raku dojk je pomemben še en rastlinski kanabinoid, in sicer kanabigerol ali CBG, ker aktivira CB2-receptorje. Dokazano je tudi, da je posebej pomembna in sinergistična kombinacija CBD in CBG, oz. izvlečki iz cele rastline, ki vsebujejo oba kanabinoida. CBG sproža vse protitumorske učinke tudi preko aktivacije receptorja TRPM8.

3. delta-9-tetrahidrokanabinol ali THC

To je kanabinoid, ki je odgovoren za psihoaktivno delovanje konoplje in ima svojevrsten spekter učinkov. Veže se tako na CB1 kot tudi CB2 receptorje, poleg teh pa ima še vrsto drugih molekularnih tarč. Njegovo protitumorsko delovanje je bilo dokazano na mnogih modelih raka in obsega več mehanizmov delovanja, od sproženja avtofagije do inhibicije metastaziranja in neovaskularizacije. Pri raku dojke je delovanje tega kanabinoida specifično, predvsem pri hormonsko pozitivnem raku, saj nekatere študije kažejo, da lahko deluje na estrogenski receptor ter da zniža protitumorski imunski odgovor in pospešuje rast tumorja. Ti dokazi niso nedvoumni, saj nekatere študije kažejo tudi v drugo smer, vendar ker iščemo najbolj optimalno znanstveno nedvoumno potrjeno formulacijo, se THC tu ne implementira.

4. Limonen

Katere terpene in v kakšni količini jih najdemo v konoplji, je zelo odvisno od kemovarja (»sorte«) ter tudi od pogojev gojenja in načina predelave rastline. Tako kot kanabinoidi, so tudi terpeni prisotni večinoma v cvetu rastline (trihomih), le malenkostno v listih. Terpen, ki ima posebej pomembno vlogo pri raku dojk je limonen. Limonen je prisoten v veliko kemovarjih konoplje v znatnih količinah. Dokazano lahko sproži apoptozo celic raka dojk. Raziskava s predoperativnimi bolnicami je pokazala, da je limonen povzročil zaustavitev celičnega cikla v tkivu dojk, kar je posledično povzročilo zmanjšanje rasti tumorja.

Zaključek

Za bolnice z rakom dojk so kot dodatna terapija (add on) primerni izvlečki iz cele rastline, ki so bogati s CBD in CBG, pa tudi sicer so prednosti izvlečkov iz cele rastline večplastne. Čedalje večji pomen na področju zdravljenja raznih bolezni dobivajo tudi terpeni. Njihovi individualni učinki so dobro proučeni in imajo medicinski potencial, še posebej pa so terpeni pomembni v kombinaciji s kanabinoidi, saj vplivajo na njihovo vezavo na kanabinoidne receptorje.

Pomembno je omeniti, da je uporaba kanabinoidov v kombinaciji z onkološkim zdravljenjem lahko sinergistična, če onkološkim zdravilom dodamo zdravila na osnovi kanabinoidov. Slednji namreč povečajo učinek zdravil, ali pa omogočajo enak učinek ob zmanjšanem odmerku klasičnega zdravila, kar posledično zmanjša neželene učinke (to ne velja pri vseh onkoloških zdravilih). Zdravljenje raka s kanabinoidi ne more in ne sme nadomestiti standardnega kombiniranega zdravljenja (kirurgija, sistemska terapija, obsevanje).  Za več informacij o formulaciji nam pišite na info@cebeden.si

Viri

1. Alenabi A, Malekinejad H. The Molecular targets of Cannabinoids in the treatment of Cancer and Inflammation. Curr Pharm Des. 2021 Apr 25. doi: 10.2174/1381612827666210426092847.
2. Desprez PY, Murase R, Limbad C, Woo RWL, Adrados I, Weitenthaler K, Soroceanu L, Salomonis N, McAllister SD.Cannabidiol Treatment Results in a Common Gene Expression Response Across Aggressive Cancer Cells from Various Origins. Cannabis Cannabinoid Res. 2021 Apr 15;6(2):148-155.
3. Amaral C, Trouille FM, Almeida CF, Correia-da-Silva G, Teixeira N. Unveiling the mechanism of action behind the anti-cancer properties of cannabinoids in ER(+) breast cancer cells: Impact on aromatase and steroid receptors. J Steroid Biochem Mol Biol. 2021 Mar 17;210:105876.
4. de la Harpe A, Beukes N, Frost CL. CBD activation of TRPV1 induces oxidative signaling and subsequent ER stress in breast cancer cell lines. Biotechnol Appl Biochem. 2021 Feb 19.
5. Lal S, Shekher A, Puneet, Narula AS, Abrahamse H, Gupta SC. Cannabis and its constituents for cancer: History, biogenesis, chemistry and pharmacological activities. Pharmacol Res. 2021 Jan;163:105302.
6. Schoeman R, Beukes N, Frost C. Cannabinoid Combination Induces Cytoplasmic Vacuolation in MCF-7 Breast Cancer Cells. Molecules. 2020 Oct 14;25(20):4682.
7. García-Morales L, Castillo AM, Tapia Ramírez J, Zamudio-Meza H, Domínguez-Robles MDC, Meza I. CBD Reverts the Mesenchymal Invasive Phenotype of Breast Cancer Cells Induced by the Inflammatory Cytokine IL-1beta. Int J Mol Sci. 2020 Mar 31;21(7):2429.
8. Kisková T, Mungenast F, Suváková M, Jäger W, Thalhammer T. Future Aspects for Cannabinoids in Breast Cancer Therapy. Int J Mol Sci. 2019 Apr 3;20(7):1673.
9. Sauer MA, Rifka SM, Hawks RL, Cutler GB Jr, Loriaux DL. Marijuana: interaction with the estrogen receptor. Journal of Pharmacology and Experimental Therapeutics February 1983, 224 (2) 404-407.
10. Blasco-Benito S, Seijo-Vila M, Caro-Villalobos M, Tundidor I, Andradas C, García-Taboada E, Wade J, Smith S, Guzmán M, Pérez-Gómez E, Gordon M, Sánchez C. Appraising the “entourage effect”: Antitumor action of a pure cannabinoid versus a botanical drug preparation in preclinical models of breast cancer. Biochem Pharmacol. 2018 Nov;157:285-293.
11. McKallip RJ, Nagarkatti M, Nagarkatti PS. Delta-9-tetrahydrocannabinol enhances breast cancer growth and metastasis by suppression of the antitumor immune response. J Immunol. 2005 Mar 15;174(6):3281-9.
12. Blasco-Benito S, Seijo-Vila M, Caro-Villalobos M, Tundidor I, Andradas C, García-Taboada E, Wade J, Smith S, Guzmán M, Pérez-Gómez E, Gordon M, Sánchez C. Appraising the “entourage effect”: Antitumor action of a pure cannabinoid versus a botanical drug preparation in preclinical models of breast cancer. Biochem Pharmacol. 2018 Nov;157:285-293.
13. Dobovišek L, Krstanović F, Borštnar S, Debeljak N. Cannabinoids and Hormone Receptor-Positive Breast Cancer Treatment. Cancers (Basel). 2020 Feb 25;12(3):525.
14. Bhattacharjee A, Hossain MU, Chowdhury ZM, Rahman SMA, Bhuyan ZA, Salimullah M, Keya CA. Insight of druggable cannabinoids against estrogen receptor β in breast cancer. J Biomol Struct Dyn. 2021 Mar;39(5):1688-1697.

The post Kanabinoidna formulacija za »add on« oz. dopolnilno zdravljenje raka dojke appeared first on Kanabinoidna klinika.

Tako velja:

-če pacient jemlje zdravilo, ki blokira CYP450, se CBD metabolizira počasneje in bodo plazemske koncentracije CBD-ja višje, kar pomeni, da lahko odmerek CBD-ja zmanjšamo.

-če pacient uporablja zdravilo, ki se presnavlja na CYP450, pa CBD vpliva na koncentracijo zdravila v krvi, zato je treba doziranje zdravila prilagoditi

Najboljši pristop pri zdravljenju s kanabinoidi, vključno s CBD-jem je ta, da pričnemo z nizkimi odmerki in jih postopno povečujemo.

doc. dr. Tanja Bagar

The post Vpliv CBD-ja na presnovo drugih zdravil appeared first on Kanabinoidna klinika.