Koža in kanabinoidi

Predstavljamo prispevek doc. dr. Tanja Bagar o vplivu kanabinoidov na zdravje kože. Deli prispevka so morda težje razumljivi za laika, zato jih mirno preskočite. Vseeno preberite prispevek do konca, kjer vas čaka presenečenje, če si prizadevate za zdravo in dolgo življenje. 5-7 minutno branje.

 

Koža in kanabinoidi

Koža je naš največji organ, pri odraslem človeku obsega približno 2 kvadratna metra in tehta približno 3,5 kg. Ima številne vitalne funkcije in brez nje bi naša notranjost dobesedno izhlapela.

Koža ima veliko funkcij in je povezana z vsemi deli našega telesa. Deluje kot vodoodporen izolacijski ščit in omogoča ohranjanje homeostaze tudi pri ekstremnih temperaturah, močni sončni svetlobi in vetru. Koža ni del prirojenega imunskega sistema le kot fizični ščit, ampak izloča tudi antibakterijske snovi, ki preprečujejo okužbe s patogeni. Prekrita je s koristnimi bakterijami, ki počnejo veliko neverjetnih stvari, med drugim proizvajajo tudi vitamin D. Kožo si lahko predstavljamo tudi kot del našega živčnega sistema. Vsak kvadratni milimeter je poln živčnih celic, ki delujejo kot ogromen senzor za raznolike dražljaje iz okolja, ki jih pošiljajo možganom.

Koža je sestavljena iz treh plasti: povrhnjice, dermisa in podkožja. Najbolj zunanja plast se imenuje povrhnjica. Sestavljena je predvsem iz celic, imenovanih keratinociti, saj vsebujejo veliko beljakovine keratin. Keratinociti tvorijo več plasti, ki nenehno rastejo navzven. Zunanje celice odmirajo in se luščijo. Novo nastale celice potrebujejo približno pet tednov, da pridejo na površje. Tudi ta najbolj zunanji sloj kože opravlja imunske naloge. Vsebuje Langerhansove celice, ki opozarjajo imunski sistem na viruse, alergene in druge možne grožnje.

Usnjica je srednja plast kože, ki ji daje moč in elastičnost zaradi vlaken kolagena in elastina. Krvne žile tukaj pomagajo uravnavati telesno temperaturo tako, da povečajo pretok krvi v kožo in s tem omogočijo odvajanje toplote. Nasprotno z omejevanjem pretoka preprečujejo izgubo toplote, kadar je hladno. Ta plast je zelo pretkana z živci in receptorji številnih živčnih vlaken sprejemajo občutke kot so dotik, temperatura in bolečina, ter jih prenašajo v možgane. V usnjici se nahajajo tudi lasni mešički in žleze.

Najbolj notranja plast kože je podkožje. Sestavljeno je večinoma iz maščobnih celic in vezivnega tkiva. Tu je shranjena večina telesne maščobe. Podkožje deluje kot izolacija, ki ščiti notranje organe in mišice pred udarci in temperaturnimi spremembami.

Druga zelo pomembna in pogosto spregledana funkcija kože je njena vpojna sposobnost. Več študij je pokazalo, da lahko koža absorbira različne kemikalije, s katerimi pride v stik, in jih prenaša v krvni obtok. Pravzaprav bi morali na vse snovi, ki se jih koža dotika, gledati kot na užitne. Koža povsod po telesu je zelo prepustna, vendar pa je koža obraza nekajkrat bolj prepustna, pazduhe in genitalije pa imajo sposobnost 100-odstotne absorpcije. Neka študija je preučevala stopnjo absorpcije kemikalij v pitni vodi skozi kožo. Koža je absorbirala povprečno 64 % vseh kontaminantov iz vode. Druge študije so pokazale 100-odstotno absorpcijo sestavin dišav skozi kožo. Iz tega izhaja, da je zelo pomembno previdno izbirati izdelke, ki jih nanašamo na kožo.

Endokanabinoidni sistem kože

Vemo, da ima endokanabinoidni sistem (ECS) ključno vlogo pri vzdrževanju homeostaze. V zadnjem času veliko raziskav dokazuje njegovo ključno vlogo tudi pri ohranjanju homeostaze in pregradne funkcije kože. Neravnotežje ECS je vpleteno v različne motnje delovanja kože. V plasteh kože so prisotni vsi elementi ECS. Med vsemi endokanabinoidi sta v koži najbolje raziskana anandamid (N-arahidonoil etanolamid, AEA) in 2-arahidonoil glicerol (2-AG). Najdena sta bila v keratinocitih in fibroblastih. Tudi drugi manj poznani endokanabinoidi, kot so N-palmitoil etanolamid (PEA), N-alfa-linolenoil etanolamid (ALEA), N-linoleoil etanolamid (LEA), N-oleoil etanolamid (OEA), N-stearoil etanolamid (SEA), N-eikozapentaenoil etanolamid (EPEA) ter N-dokozaheksaenoil etanolamid (DHEA) so bili odkriti v koži. Tudi encimi, ki sintetizirajo in razgrajujejo endokanabinode (DAGL, FAAH in MAGL), so prisotni v različnih vrstah kožnih celic.

Tudi kanabinoidna receptorja CB1 in CB2 najdemo v epidermalnih keratinocitih, kožnih živčnih vlaknih, dermalnih celicah, melanocitih, ekrinih znojnih žlezah in lasnih mešičkih. Tudi drugi receptorji kot so TRP in PPAR, so prav tako del širšega ECS, endokanabinoidoma, in so ključnega pomena za zdravje kože. Aktivacija teh receptorjev je vključena v številne funkcije kot so tvorba in vzdrževanje kožne pregrade, celična rast, diferenciacija celic, ter imunološke, nevrološke in vnetne procese.

Slika 1: Shematska predstavitev ključnih sestavnih delov ECS v različnih v plasteh kože (Baswan in dr., 2020)

Kaj lahko fitokanabinoidi naredijo za vašo kožo?

Pravilno delujoč ECS je ključnega pomena za zdravje našega telesa in duha, vključno z našo kožo. Disregulacija ali disfunkcija kožnega ECS je povezana s številnimi kožnimi boleznimi kot so atopijski dermatitis, srbenje, akne, luskavica, rast/izpadanje las, hiper/hipopigmentacija in mnogimi drugimi. Zaradi pomembne regulativne vloge ECS v koži, je smiseln nanos kanabinoidov, kar ima vpliv na kožo kot tudi širše. Najbolj raziskana je uporaba CBD ali kanabidiola.

CBD težko prehaja skozi kožo, saj ima molekulsko maso 314,46 Da in visoko log P vrednost (ločevanje lipidov/voda) ~6,3. To precejšnjo oviro za transdermalno uporabo CBD-ja, se najbolje premaga z uporabo ustreznih nosilnih sistemov in penetratorjev (terpenov). Za učinkovite so se izkazali etosomalni nosilci in hidroalkoholni geli. Za pospeševanje prodiranja skozi kožo se lahko uporabijo številne snovi: sulfoksidi, pirolidoni, sečnina, etanol, 2-propanol, kaprilni alkohol, propilenglikol, glicerol in mnoge drugi. Rastlinski terpeni (največ jih najdemo v eteričnih oljih) so učinkoviti pospeševalci perkutane absorpcije številnih snovi iz zgornjih v spodnje plasti kože. Terpeni (tudi tisti, ki jih najdemo v konoplji) učinkovito izboljšajo prehajanje tako hidrofilnih kot lipofilnih (kanabinoidi) snovi skozi kožo, zato jih je treba vključiti v kanabinoidna mazila oz. topikalne izdelke.

Ker je koža izpostavljena številnim okoljskim dejavnikom/stresorjem, je izpostavljena tudi nastajanju številnih reaktivnih kisikovih vrst (ROS) in posledično številnim kožnim boleznim in staranju kože. Zdrava koža ima številne obrambne mehanizme za nevtralizacijo ROS, ki povzročajo oksidativni stres in poškodbo celic. Dva glavna regulatorja celičnega antioksidativnega obrambnega sistema sta NRF2 in PPAR-γ. Pokazalo se je, da CBD inducira izražanje encima hemeoksigenaze1 (HMOX1), ki ga povzroča stres, ki je eden ključnih ciljnih genov NRF2 in kaže antioksidativne in protivnetne lastnosti. Pokazalo se je tudi, da CBD prodira v kožne celice in uravnoveša odziv na oksidativni stres, ki je posledica UVB žarkov. CBD tudi pomaga zaščititi membrano kožnih celic. CBD lahko aktivira tudi PPAR-γ z ustreznim znižanjem ravni NFkB. Tako encim HMOX1 kot receptor PPAR-γ imata močno citoprotektivno vlogo s protivnetnimi, antioksidativnimi in antiapoptotičnimi lastnostmi. Protokoli zdravljenja, ki uravnavajo njihovo izražanje, bi lahko bili učinkoviti pri zdravljenju kožnih bolezni, za katere so značilna vnetja in keratinske motnje, kot je atopijski dermatitis.

Sposobnost celjenja kože je vitalnega pomena in je lahko motena pri različnih bolezenskih stanjih kože. Poškodba tkiva običajno sproži vnetni odziv, ki povzroči otekanje, bolečino, draženje, preobčutljivost perifernih tkiv in če se ne odpravi, lahko povzroči kronične bolečine in rane. Celjenje ran je zapleten proces, ki vključuje tri prekrivajoče se faze – vnetje, proliferacijo in zorenje/preoblikovanje tkiva. ECS vpliva na kompleksen proces celjenja ran. Še posebej modulira proliferacijo in diferenciacijo povrhnjice ter kožno vnetje. Fitokanabinoidi delujejo pri celjenju ran preko mehanizmov kot so:

aktivacija receptorjev CB1 in/ali CB2,

povečanje protivnetnih dejavnikov,

posredna aktivacija receptorjev TRPV1 in epidermalnega rastnega faktorja ter

inhibicija encima FAAH.

Študij, ki se ukvarjajo predvsem s celjenjem ran in lokalno uporabo kanabinoidov, je malo. Ena študija je proučevala bolnike z bulozno epidermolizo (redko kožno motnjo, za katero so značilni bolečina in mehurji) in ugotovila, da so se pri bolnikih, ki so lokalno nanašali CBD, rane hitreje celile, nastajalo je manj mehurjev in občutili so manj bolečine. Raziskave so pokazale, da je pri lokalni uporabi izvlečkov konoplje, standardiziranih na 5-odstoten CBD, prišlo do povečanega izražanja 26 genov, vključenih v vnetne poti. Vključno s kemokini, kot sta CXCL8 in CXCL10, interlevkini, kot sta IL-17C in IL-1B, in VEGF-A v človeških keratinocitih in fibroblastnih celicah. V teh celicah je ekstrakt konoplje uravnaval izražanje genov vključenih v vnetje pri celjenju ran in preoblikovanju matriksa. Izoliran CBD ima nekaj učinkov na izražanje genov, vendar ne tako močno kot standardizirani izvlečki.

Atopijski dermatitis (AD) je ena najpogostejših kožnih bolezni. Zanj je značilno kronično vnetje kože, ki ima lahko več vzrokov, kot so okoljski sprožilci, poškodovana funkcija kožne pregrade, neravnovesje mikrobioma, genetska nagnjenost in spremenjen imunski odziv. Pokazalo se je, da so fitokanabinoidi sposobni modulirati več kot en osnovni mehanizem. Pokazalo se je tudi, da CBD kaže protivnetne in imunomodulatorne lastnosti ter lahko zniža vsebnost encima FAAH (razgrajuje anandamid) in tako zmanjša srbenje. Pri AD je zelo pomembno tudi neravnovesje kožnega mikrobioma. Zlasti prekomerno razraščanje Staphylococcus aureus (S. aureus) in nastanek biofilmov lahko pomembno prispevata k slabšemu poteku dermatitisa. Protimikrobna in antibiofilmska aktivnost kanabinoidov in terpenov, kot so mircen, αpinen, β-kariofilen, kažejo velik potencial pri obnovi kožnega mikrobioma in prispevajo k zdravi koži.

Akne so še ena pogosta kožna bolezen z incidenco približno 85 % v starosti med 12 in 24 let. Glavni dejavniki, ki povzročajo nastanek aken, so prekomerna proizvodnja sebuma, neželena proliferacija sebocitov, prekomerna rast bakterij in vnetje. ECS prispeva k zdravi koži na različne načine, tudi pri lipogenezi. Pokazalo se je, da anandamid na primer spodbuja proizvodnjo lipidov v človeških sebocitih pri nizkih koncentracijah, vendar inducira apoptozo pri višjih ravneh. Številne in vitro študije kažejo na potencial CBD-ja kot nove terapevtske možnosti pri ljudeh z aknami, saj je vključen v procese povezane s proizvodnjo sebuma, proliferacijo sebocitov in vnetjem. CBD regulira delovanje žlez lojnic in skladno z odmerkom zmanjšuje prekomerno sintezo lipidov. CBD učinkovito deluje tudi pri koži s prekomerno proliferacijo sebocitov. CBD ni zmanjšal začetnega števila celic, ampak je znatno zmanjšal celotno proliferacijo sebocitov. Protivnetno delovanje CBD-ja je ključnega pomena tudi pri aknah in raziskave so pokazale, da je CBD sposoben preprečiti mediatorje za akne, kot so TNF-α, IL-1B in IL6. Tako kot v primeru AD je tudi pri aknah neravnovesje v mikrobiomu kože pomemben dejavnik. Bakterija Cutibacterium acnes (prej znana kot Propionibacterium) je zelo pogosto povezana z aknami. Njeno prekomerno razraščanje je povezano z resnostjo aken. Testi so dokazali učinkovite protimikrobne učinke celotnega rastlinskega izvlečka konoplje proti bakteriji C. acnes. Celotni rastlinski izvlečki vsebujejo poleg kanabinoidov tudi veliko terpenov, za katere je bilo dokazano, da imajo protimikrobne učinke proti C. acnes. Zaradi antilipogenih, antiproliferativnih, protivnetnih in protimikrobnih lastnosti fitokanabinoidov so odlični kandidati za zdravljenje aken.

Zaključki

Koža je neverjeten organ. Je neprepustna, vodotesna in prožna pregrada med zunanjim svetom in našim notranjim biokemijskim ustrojem. Pomen ECS pri ohranjanju pravilnega delovanja kože je izjemno pomemben. Homeostaza kože se vzdržuje s pravilno delujočim ECS in številna dermatološka neravnovesja so povezana z disfunkcionalnim ECS. Lokalna uporaba kanabinoidov obeta veliko pri različnih kožnih boleznih, kot so atopijski dermatitis, akne in celjenje ran, pa tudi pri simptomih, kot so otekline, bolečina in srbenje. Kanabinoidi s svojo široko paleto koristnih učinkov, ki segajo od antioksidativnih, protivnetnih, protimikrobnih, antilipogenih, antiproliferativnih, imunomodulatornih, nevroprotektivnih, so lahko zelo koristni za zdravje naše kože in njeno sposobnost vzdrževanja zdrave pregradne funkcije. Kljub mnogo opravljenim raziskavam, je potrebno še veliko odkriti o kompleksnosti interakcij kanabinoidov s kožo in drugimi telesnimi sistemi. Kanabinoidi so zelo varne snovi in telo ​​jih dobro prenaša tako lokalno kot tudi peroralno. Pomembno prispevajo k temu, kako se počutimo in kako dobro se spopadamo s stresom, kar je še en pomemben vidik zdrave in ​​lepe kože. Nenazadnje so kanabinoidi ene redkih molekul, ki delujejo proti staranju. Kanabinoidi namreč upočasnijo encim telomerazo, ki krajša telomere. To so kapice kromosomov, ki delujejo kot biološke ure. Z vsako delitvijo celice se del telomera izgubi, zato se s staranjem skrajša. Ko postanejo prekratki, se kromosomi ne morejo več deliti in celica odmre, zato dolžina telomerov določa našo celično-biološko starost. Številni pristopi proti staranju, celo genske terapije, ciljajo na encim telomerazo, ki skrajšuje telomere. Ker kanabinoidi upočasnjujejo ta encim, pomembno prispevajo k biološki starosti, ki se začne od znotraj in se na zunaj kaže v zdravi in ​​sijoči koži.

Avtorica prispevka: doc. dr. Tanja Bagar