Kanabinoidi za podporo koži – intervju s Tanjo Bagar

O tem, kako pomembna je lahko konoplja za ravnovesje naše kože, celo v primeru, ko ga izgubimo, smo se v maju 2023 pogovarjali z doc. dr. Tanjo Bagar z Mednarodnega inštituta za kanabinoide Icanna – avtoriteto s področja poznavanja moči konoplje v teoriji in praksi.

A: Vemo, da nam kanabinoidi iz konoplje lahko pomagajo pri različnih težavah, kot so artritis, glavobol, stresna napetost, nespečnost, slab spomin, srčno-žilne težave … toda ali enako velja tudi pri težavah s kožo?

T: Enako kot vsako tkivo v telesu ima tudi koža endokanabinoidni sistem. Koža je še posebno zanimiva zaradi številnih vidikov. To je naš največji telesni organ, ki meri do 2 kvadratna metra in tehta približno 3,5 kilograma. Ni samo ovoj naših organov in tkiv, ampak ima veliko nadvse pomembnih bariernih in zaščitnih funkcij. Brez kože bi naše telo dobesedno izhlapelo. Vse vrste celic, ki sestavljajo našo kožo, in vse njene plasti so sposobne proizvajati lastne kanabinoide in imajo receptorje zanje, celo lasni mešički.

Tudi v koži kanabinoidi igrajo podobno vlogo kot v drugih organih: pomagajo ohranjati biokemijsko ravnovesje. Za zdravje celotnega telesa in tudi kože je ključno, da so procesi v telesu zelo natančno uravnani. Reakcije v celicah in organih potekajo časovno in prostorsko zelo natančno uravnano: kot dobra švicarska ura, bi lahko rekli. Čeprav v telesu potekajo številni procesi, pa vemo, da mora biti večina parametrov v strogih mejah, denimo naša telesna temperatura in pH-vrednost. Če si ogledamo tipičen laboratorijski izvid, ima večina parametrov zgornjo in spodnjo mejo, znotraj katere je delovanje našega telesa optimalno. Temu pravimo dinamično ravnovesje ali homeostaza. Prav pri ohranjanju tega dinamičnega ravnotežja so kanabinoidi zelo uspešni, tako naši lastni, torej endokanabinoidi, kot tudi tisti iz konoplje – fitokanabinoidi.

A: Ali sploh obstaja težava kože, na katero kanabinoidi in druge bioaktivne molekule iz konoplje ne bi imeli nobenega vpliva?

T: Večina težav s kožo kaže na katero od oblik neravnovesja, naj gre za vnetja (dermatitisi, psoriaza) ali za neravnovesje v mikrobiomu kože (akne, izpuščaji). Raziskave kažejo, da je celo pretirano staranje kože neravnovesje, saj kaže na to, da koža neuspešno odstranjuje proste radikale. Ti se zato kopičijo in poškodujejo kožne celice, poškodujejo strukturo kolagena in krajšajo telomere, naše notranje ure. Menim, da je za zdravje kože nujen dobro delujoč endokanabinoidni sistem, in ustrezno dodajanje kanabinoidov v primernih odmerkih bo zagotovo pozitivno vplivalo na zdravje kože, ne glede na to, za kakšne težave gre.

A: Verjetno se v praksi srečujete tudi z ljudmi s hudimi težavami s kožo. Kakšno moč ima konoplja v takih primerih?

T: Največ izkušenj imamo pri kroničnih stanjih kože, kot sta psoriaza in atopični dermatitis, pa tudi pri hudih aknah in brazgotinah, ki ostanejo po njih. Večkrat se tudi zgodi, da ljudje s psoriazo začnejo jemati kanabinoide zaradi kake druge težave, recimo zaradi bolečin ali nespečnosti, nato pa poročajo, da se je stanje kože zelo izboljšalo. V zvezi z učinkom kanabinoidov na kožo in procesi v njej je bilo opravljenih že veliko raziskav.

Med kanabinoidi sta še posebno dobro raziskana CBD in CBG: imata izjemne protivnetne, imunomodulatorne in tudi protimikrobne učinke. Njuna uporaba kaže odlične učinke pri vnetjih na koži in stanjih, pri katerih je porušeno mikrobno ravnovesje (akne, pogoste okužbe …). Ko nastopijo trdovratne težave s kožo, se je pomembno zavedati, da pogosto kažejo na sistemsko neravnovesje, zato se jih je treba lotiti celostno. To zlasti velja za resna stanja, kot so maligni melanomi.

A: Kaj pa otroci? Kako je z uporabo kanabinoidov pri kožnih težavah otrok? Ali pri uporabi kanabinoidov obstaja starostna omejitev?

T: Čedalje več otrok ima že v zgodnjih obdobjih težave s kožo. To je pogosto posledica uporabe agresivnih mil in šamponov, pa tudi detergentov in mehčalcev za perilo.

Naša koža nima samo barierne, temveč tudi izredno absorpcijsko funkcijo. Raziskave kažejo, da koža vsrka ogromno kemikalij, s katerimi pride v stik, in jih nato transportira v krvni obtok. V sodobni družbi prek kože vsrkamo po 5 kilogramov kemikalij na leto. Zato je tako zelo pomembno, da v stik s kožo pridejo snovi, ki jih v resnici želimo imeti v svojem telesu. Skoraj najbolje je, če na vse, kar nanesemo na kožo, gledamo enako, kot če bi to zaužili.

Otroška koža je še posebno vpojna – obraz, pazduhe in dimlje imajo skoraj 100-odstotno vpojnost za spojine, ki pristanejo na koži. Neka raziskava je pokazala, da koža pri prhanju vsrka 64 odstotkov onesnaževal iz pitne vode in skoraj 100 odstotkov dišav iz izdelkov za osebno nego. Zato boste veliko naredili že s tem, da res kritično pogledate, kaj uporabljate v gospodinjstvu, in med detergenti in izdelki za osebno nego naredite čistko. Če to ni dovolj in težave s kožo vztrajajo, je uporaba kanabinoidov zagotovo smiselna. Ti bodo pomagali znova vzpostaviti barierno funkcijo in umirili vnetja. Kanabinoidi, predvsem CBD in CBG, so izredno varne molekule in se jih sme uporabljati tudi pri otrocih. Ker je pri otrocih homeostaza večinoma zelo blizu ravnovesja, topikalna uporaba navadno povsem zadošča.

A: Kdaj ni dovolj, da pri težavah s kožo konopljine pripravke nanašamo le lokalno, kdaj je torej potrebno še uživanje konopljinih pripravkov?

T: Kanabinoidi so topni v maščobah in težje prehajajo v globlje plasti kože. Zato včasih ne zadošča, da CBD ali CBG nanašamo le na kožo. Veliko je odvisno od tega, kako dolgo že imamo težave s kožo, pa tudi od tega, ali imamo še kake druge simptome, ki kažejo na neravnovesja v telesu (slab spanec, prebavne težave, slaba mišična moč, »luknjast« spomin, pogosto zbolevanje za sezonskimi okužbami). V takih primerih je zagotovo bolj smiselno kanabinoide jemati sistemsko – ko se v telesu vzpostavi dobro ravnovesje, bo zdrava koža samodejna posledica.

A: Ali naj tudi na koži začnemo z nizkimi odmerki kanabinoidov konoplje, in jih nato povečujemo, dokler ne dosežemo želenega učinka? Kolikokrat na dan in kako dolgo mazati?

T: Na koži načeloma ni treba začeti z nizkimi odmerki. Kanabinoide na problematična mesta na koži najpogosteje nanašamo dvakrat na dan in v tanki plasti. Koža jim bo hvaležna, napredek pa je hiter. Hkrati pa je koža tudi občutljiva, saj se odzove na številne dražljaje. Tako se stanje kože pogosto poslabša ob stresu ali virozah. Kanabinoide uporabljamo, dokler ne zaznamo izboljšanja. Ker so kanabinoidi zelo varne molekule, so primerni tudi za dolgotrajno uporabo. Malignih melanomov se lotevamo drugače, vendar pa je pri tako resnih stanjih potrebna individualna obravnava. 

A: Kakšne so vaše izkušnje? Ali je konoplja čarobna palčka, ki zmore sama obvladati vse težave – ali je tudi pri tej kraljici rastlin vseeno potreben celosten odnos in je konoplja le pomemben del celostnega pristopa k naravnemu obvladovanju težav?

T: Konoplja in kanabinoidi so izredno potentne molekule s širokim spektrom pozitivnih učinkov, nikakor pa niso čarobna palčka. Naše telo je biokemijsko kompleksno, poleg tega smo socialna bitja, torej smo veliko več kot zgolj organi in tkiva. Za dolgoročno zdravje je nujen celostni pristop: še tako odlična hrana in izjemni prehranski dodatki nam ne bodo veliko koristili, če v sebi nosimo zamere in smo denimo večino časa jezni. Če si želimo dolgoročnega trdnega zdravja in vitalnosti, moramo poskrbeti za vse svoje vidike, od telesnega in čustvenega do duhovnega in socialnega.

Na konopljo in kanabinoide lahko gledamo kot na pomembna pomagala, ki prispevajo k ohranjanju notranjega ravnovesja v čedalje bolj ponorelem svetu, polnem raznovrstnih onesnaževal in dražljajev za našo biokemijo. Niso pa čudežna palčka za vse tegobe tega sveta, odgovornost za trdne temelje zdravja je še vedno v prvi vrsti na nas.

A: Vemo, da obstaja občutna razlika v moči (in varnosti) pripravkov iz izoliranega (ali celo sintetičnega) kanabinoida in pripravki, ki vsebujejo celoten izvleček cvetov ekološko gojene konoplje, torej vse sinergistično delujoče biomolekule. Vse bolj se kaže, da imajo tako kislinske kot nekislinske različice kanabinoidov vsaka svojo moč. Vse več je slišati tudi o pomenu izbire ustreznega kemovarja konoplje za posamezne težave. Na kaj moramo biti pozorni pri izbiri tovrstnih izdelkov? Kje lahko preberemo kaj več o ustreznosti posameznega kemovarja konoplje za določeno težavo?

T: Da, ko gre za kanabinoide, znanost izredno napreduje. Čedalje očitneje je, da imajo specifične kombinacije kanabinoidov v določenih kemovarjih različne učinke. Največ raziskav prihaja iz Izraela, iz laboratorija dr. Davida Meirija. Tam so resda pretežno usmerjeni v rakave bolezni in učinke  izvlečkov različnih kemovarjev na posamezne vrste rakov. Tako so denimo ugotovili, da neki kemovar zelo dobro deluje na raka na pljučih, ne doseže pa kaj prida pri raku na jajčnikih. Podobno nekateri kemovarji uspešno pobijejo rakaste celice v črevesju, ne vplivajo pa na celice glioblastoma ipd. Kolikor vem, tovrstnih raziskav v zvezi s kožo še niso opravili.

Pri izbiri izdelkov pa je tako, kot ste povedali že v vprašanju: izbirati je treba izdelke iz lokalno in ekološko pridelane konoplje, pridobljene z neoporečno metodo ekstrakcije, s čim bolj polnim spektrom, ki zagotavlja več kot 2000 učinkovin – in seveda s certifikati in analizami. Konoplja zelo uspešno vsrkava toksine iz okolja, v katerem raste, zato v izdelkih pogosto zasledimo težke kovine, pesticide, topila, mikotoksine … Še tako mogočne molekule, kot so kanabinoidi, ne morejo narediti veliko dobrega, če je poleg še kup packarij.

A: Na enem od predavanj ste nam zaupali, da komaj čakate prosti čas, da lahko v miru raziščete, kaj je najnovejšega s področja raziskav konoplje. Ste morda naleteli na kako raziskavo v povezavi s kožo, ki vas je še posebno navdušila?

T: Da, moj prosti čas je zelo izmuzljiv. V zadnjem času je bilo opravljenih nekaj izjemnih raziskav v zvezi s pigmentacijo, ki kažejo na izredne potenciale kanabinoidov; enako velja za kožno sklerozo. Zelo me fascinirajo študije s področja anti-age medicine, ki raziskujejo naše molekularne ure in vpliv kanabinoidov nanje. Izkazalo se je, da kanabinoidi spadajo med redke molekule, ki vplivajo na našo biološko uro.

Glavna biološka ura v našem telesu so majhni odseki v genomu, ki jim pravimo telomere. Predstavljamo si jih lahko kot zaščitne kapice na koncih kromosomov. Telomere so se v evoluciji ohranile vse od enoceličnih organizmov do sesalcev, kar kaže na njihovo pomembno varovalno vlogo. Pri vsaki delitvi celic se del telomer izgubi – in tako se te z vsako delitvijo in s staranjem krajšajo. Ko se preveč skrajšajo, se kromosomi ne morejo več deliti, celica pa odmre. Dolžina telomer tako določa našo celično starost.

Številni anti-age pristopi in celo genske terapije ciljajo prav na telomere, predvsem na encim telomerazo – to je namreč encim, ki jih krajša. Zato zdaj iščejo spojine, ki ta encim upočasnjujejo. Prav kanabinoidi spadajo med spojine, ki zmanjšujejo aktivnost tega encima, zaradi česar se telomere počasneje krajšajo, to pa pomeni »mlajšo biologijo« – tako znotraj kot zunaj.

V zadnjem času sem se več posvečala tudi razumevanju zdravja ustne votline, zob in dlesni. Neverjetno je, koliko ljudi, tudi mladih, ima težave z zobmi in vnetji dlesni. Tudi tu lahko kanabinoidi veliko pripomorejo. Spoznanje, ki pa me je naravnost »sezulo«, pa je bilo, da so zobje – enako kot vsa tkiva – sposobni regeneracije. Mislimo, da je edina rešitev za luknjico v zobu to, da jo zobozdravnik zapolni. Toda znanost je lepo pokazala, da če v ustih ustvarimo ustrezne razmere in poskrbimo za vse potrebne minerale, zobje zmorejo opraviti regeneracijo in remineralizacijo!

A: Smo ravno v času poletnih oddihov pod vročim soncem. Zakaj je koristno v poletno potovalno lekarno vključiti tudi izdelke iz konoplje?

T: Že to, da ta rastlina kanabinoide proizvaja kot odgovor na UV-žarke, pove veliko. Zato konopljo gojijo pod močnimi lučmi ali na višjih nadmorskih višinah, saj tako proizvede več kanabinoidov. V moji potovalni lekarni je vedno tudi kakovostno hladno stiskano olje s kanabinoidi, ki ga uporabljam kot zaščito pred soncem in za nego po sončenju.

Dobro je tudi vedeti, da je večina žuželčjih toksinov občutljivih na temperaturo, zato mesto pika najprej čim bolj segrejemo – z vročo vodo ali pa ogrejemo žličko in jo položimo na mesto pika. Tako uničimo toksine, nato pa mesto pika namažemo s kanabinoidno kremo, ki poskrbi za protivnetno delovanje, na koncu pa kožo še hladimo, če je potrebno.

Alergij na sonce se je treba lotiti bolj celostno, saj so alergije pretiran odgovor imunskega sistema, zato je najprej treba doseči njegovo ravnovesje. V tem primeru bi priporočala oralno jemanje odmerkov CBD, in sicer že več mesecev pred poletjem. CBD je izredno imunomodulatoren, vendar ne moremo pričakovati, da bo dovolj, če bomo nekaj dni jemali po nekaj kapljic CBD, potem pa se namazali in se podali na opoldansko sonce. Celotno telo in imunski sistem je treba spraviti v optimalno formo že pred poletjem in tudi potem velja biti previden ter se soncu izpostavljati postopoma in v času, ko ne pripeka.

Če smo vrtičkarji, vemo, da sadike soncu izpostavljamo počasi in postopoma; če smo prehitri, nam to rastline lepo pokažejo. Tudi sebi namenimo vsaj tako dobro skrb in se soncu izpostavljajmo po malem, in sicer že spomladi. Tako bosta koža in endokanabinoidni sistem do poletja že v dobri formi.

Intervju z doc. dr. Tanjo Bagar je pripravila Adriana Dolinar, dr. vet. med. in je bil objavljen v reviji Za zdravje ter na portalu Zazdravje.net.