Medicinska konoplja: zdravnik mora znati prisluhniti izkušnjam bolnikov in se od njih učiti

O njenih zdravilnih učinkih nas niso nikoli učili v medicinskih šolah. Za zdaj se moramo zdravniki sami izobraževati, kako v določenih primerih pomagati bolnikom tudi s konopljo.

Prim. Dušan Nolimal, dr. med.

Zdravilne lastnosti konoplje in njenih sestavin, posebno kanabinoidov, so že desetletja predmet številnih raziskav in burnih razprav. Najmanj sporen je izvleček iz rastline konoplje, znan kot CBD (kanabidiol), ker ima malo, če sploh kaj opojnih lastnosti.

Sama konoplja vsebuje več kot sto drugih aktivnih sestavin. Bolj sporna je uporaba psihoaktivnega THC (tetrahidrokanabinol), učinkovine, zaradi katere se pojavi »zadetost«, ki jo povezujemo z uživanjem konoplje v reakreativne namene.

Medicinska konoplja

Zanimivo, da je farmacija najprej razvila zdravila na osnovi sinteznega THC za blaženje slabosti pri bolnikih z rakom, ki se zdravijo s kemoterapijo, ter spodbujanje apetita pri bolnikih s sindromom izčrpavanja zaradi aidsa. Ponekod so odobrili kanabinoidna zdravila, ki združujejo THC s CBD, za lajšanje spastičnosti in kronične bolečine, ki lahko spremlja multiplo sklerozo, ter zdravila s CBD za hude epilepsije pri otrocih.

Vendar se zaradi povezav z zakonodajo o prepovedanih drogah zatakne pri razvoju in zagotavljanju dostopnosti same rastline in zdravilnih izdelkov iz nje. Odločevalske institucije na splošno menijo, da so prečiščeni (enomolekularni izolati) kanabinoidi, pridobljeni iz tistih v konoplji, terapevtsko obetavnejši kot uporaba cele rastline ali njenih surovih izvlečkov.

Nasprotno pa so izkušnje bolnikov, opazovalne klinične raziskave in metaanalize na velikem številu uporabnikov dokazale, da je celotna rastlina konoplje ali bogata kombinacija njenih izvlečkov lahko bolj učinkovita in ima manj neželenih učinkov.

Dodatna skrb v zvezi z medicinsko konopljo je, da je malo znanega o dolgoročnem vplivu njene uporabe pri ljudeh z zdravstveno in/ali starostno ranljivostjo. Sorte konoplje s THC pogosto niso primerne za mladostnike, nosečnice in ljudi z duševnimi motnjami. Ne glede na to so pripravki iz konoplje že dolgo priljubljeni med onkološkimi bolniki.

Dopolnilno zdravljenje

V onkologiji lahko medicinska konoplja lajša simptome rakave bolezni in neželenih učinkov terapije. Lahko tudi zdravi osnovno bolezen pri nekaterih vrstah raka, vendar so potrebne še številne klinične raziskave, da bi to z zanesljivostjo dokazali. Zato se za zdravljenje raka še ne uporablja in tudi ne more nadomestiti standardnega kombiniranega zdravljenja (kirurgija, sistemska terapija, obsevanje).

Vendar so bolniki in zdravilci prehiteli stroko. Na inštitutu ICANNA izvajamo ankete o uporabi konoplje v zdravstvene namene, ki so pokazale, da je zelo razširjena tako med splošno populacijo kot med onkološkimi bolniki. Med prebivalstvom ni zadržkov za njeno uporabo v medicini, saj jo podpira več kot 80 odstotkov ljudi.

Uporablja jo 29 odstotkov onkoloških bolnikov, dodatnih 18 odstotkov bi jo, če bi jim bila dostopna. Nikomur ni konopljinih pripravkov predpisal zdravnik, nihče ni uporabljal uradnih farmacevtskih pripravkov, temveč CBD ali ilegalne konopljine pripravke. Le 47  odstotkov uporabnikov je o tem govorilo s svojim zdravnikom.

Zdravljenje brez zdravniškega nadzora in z izdelki s črnega trga skriva več nevarnosti. Med drugim je mogoče nepravilno odmerjanje, ki vodi do zastrupitev ali prenehanja dokazano delujoče klasične terapije.

Odkrit pogovor z zdravnikom

Mnogi bolniki se znajdejo v položaju, ko želijo več izvedeti o medicinski konoplji, vendar jim je nerodno o tem govoriti s svojim zdravnikom. Tako je delno zato, ker je bila medicinska skupnost kot celota dolgo preveč zaničljiva do tega vprašanja. Zdravniki zdaj poskušajo dohiteti in prehiteti »znanje« svojih bolnikov na tem področju.

Mnogi bolniki že uporab­ljajo medicinsko konopljo, vendar ne vedo, kako naj o tem obvestijo zdravnike, ker se bojijo njihovega odziva. Vendar bi bil pogovor z lečečim zdravnikom, še preden bolnik poseže po konoplji in kanabinoidih, zelo priporočljiv, predvsem o praktičnih vidikih, kot so mogoče koristi zdravljenja ter morebitna znana in neznana tveganja in/ali neželeni učinki; razpoložljivost vseh konvencionalnih in alternativnih zdravljenj; odmerjanje različnih izdelkov in podobno.

Nasvet za paciente je, da so popolnoma odkriti in pošteni do svojih zdravnikov in da imajo do njih visoka pričakovanja. Povejte jim, da menite, da je to del vaše oskrbe in da pričakujete, da bodo o tem poučeni in vas bodo lahko vsaj usmerili na vire informacij, ki jih potrebujete.

Zdravniki bi se morali zavedati, ne glede na to, ali so sami zagovorniki medicinske marihuane, nevtralni ali proti njej, da jo pacienti sprejemajo, in čeprav nimamo strogih študij in »zlatih standardnih« dokazov o koristih in tveganjih njene uporabe, se moramo o njej poučiti, biti odprti in predvsem neobsojajoči.

V nasprotnem primeru bodo bolniki poiskali druge, manj zanesljive vire informacij; še na­prej jo bodo uporabljali, le povedali nam ne bodo in toliko manj bo zaupanja v odnosu med zdravnikom in bolnikom. Velikokrat slišimo pritožbe drugih zdravnikov, da ni ustreznih dokazov za priporočanje medicinske konoplje, a še manj je znanstvenih dokazov za tiščanje glave v pesek.

V primerih, ko se lahko odkrito pogovarjajo tudi o dopolnilnem zdravljenju raka, pacienti čutijo, da je zdravnik sočuten in da razume njihovo stanje ter ga lahko tudi bolje oceni. Empatičen odnos zdravnikov in dobra komunikacija z bolniki sta seveda pomembna, ko gre za uspeh katere koli terapije.

Empatija zmanjšuje strah in bolečino

Rak je zelo raznovrstna bolezen. Lotevamo se ga z različnimi pristopi in medicinska konoplja je lahko del terapije, ne edina terapija. Vendar se konoplja v zdravstvene namene v Sloveniji večinoma uporablja zunaj urad­ne medicine, brez zdravniškega nadzora, s pomočjo zdravilcev ali samooskrbno in z ilegalnimi pripravki.

Zdravniki opažamo, da nam pri vsakodnevnem delu večkrat zmanjka časa za pogovor z bolniki, in menimo, da so potrebne nadaljnje študije za rutinsko klinično uporabo konoplje.

Empatični odnosi in komunikacija v klinični praksi pogosto niso zagotovljeni zaradi sistemsko določenih časovnih omejitev in v primeru dopolnilnega zdravljenja s konopljo tudi zaradi predsodkov in neznanja. Nimamo sistemsko (državno) urejene regulacije konoplje za uporabo v medicini.

O njenih zdravilnih učinkih nas niso nikoli učili v medicinskih šolah. Tudi sam sem se o njej izo­brazil tako, da sem preučeval njeno delovanje pri številnih bolnikih in prebiral literaturo.

Za zdaj se moramo zdravniki sami izobraževati, kako v določenih primerih pomagati bolnikom tudi s konop­ljo. Pospešiti je treba klinične raziskave in spodbuditi bolnike, da vsaj z nami delijo osebne izkušnje pri zdravljenju s to rastlino. Zdravniki moramo bolj pri­sluhniti izkušnjam bolnikov, ki se samozdravijo s konopljo, in se od njih učiti.

* Za koristne nasvete pri pripravi prispevka se zahvaljujem onkologinji prim. Jožici Červek, dr. med.

Prim. Dušan Nolimal, dr. med. je specialist javnega zdravja. Zgornji prispevek je bil prvič objavljen v prilogi Ona.